Kmetijstvo objavil

MKGP spodbuja rabo obnovljivih virov energije skladno s prioritetami kmetijske politike

Odgovor na odprto pismo ministru MKGP

Stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede uporabe
kmetijskih rastlin v energetske namene je, da jo je treba postaviti v
kontekst temeljnih ciljev kmetijstva, kjer je na prvem mestu pridelava
zadostnih količin kakovostne, varne in cenovno dostopne hrane. Iz tega
sledi, da so kmetijske površine prvenstveno namenjene pridelavi hrane,
nato krme za živali in potem uporabi za energetske namene. Takšna je
tudi usmeritev in ravnanje drugih držav. Minister mag. Dejan Židan je
zato s ciljem, da bi preveril pravilnost dosedanjega pristopa, ustanovil
strokovno skupino, ki bo pripravila izhodišča za razpravo o strateških
usmeritvah na tem področju. Pri tem bo treba podati tudi odgovor kakšne
in koliko bioplinarn graditi v prihodnje. Nova strategija »zelene
energije« v kmetijstvu bo podprla kmetije in ne prodajalce tehnologij.
Ministrstvo poudarja, da se strinja, da je bioplin priložnost za
zagotavljanje boljšega dohodkovnega položaja na kmetijah, vendar na
način, da bodo tega dejansko deležne kmetije.


Kmetijska politika že izvaja akcijski načrt za obnovljive vire energije

Na Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano je politika rabe obnovljivih virov, zmanjševanje
izpustov toplogrednih plinov in energetska učinkovitost ena od
prioritet, ki pa ni ostala samo na deklarativni ravni, temveč se tudi
aktivno izvaja. Že iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije
(AN-OVE) je razvidno, da ministrstvo na vseh omenjenih področjih izvaja
ukrepe in dodeljuje finančne spodbude. Ne gre zanemariti dejstva, da je
kmetijstvo v zadnjem obdobju z aktivno politiko zmanjšalo emisije
toplogrednih plinov, kar je eden od temeljnih ciljev, poleg zmanjševanja
odvisnosti od fosilnih goriv, zaradi katerih se tudi spodbuja uporaba
obnovljivih virov energije.

Podatki o dodeljenih spodbudah za programsko obdobje 2007 do 2013
kažejo, da je ministrstvo za izpolnjevanje omenjenih ciljev namenilo
dobrih 16 milijonov evrov sredstev v okviru ukrepov Programa razvoja
podeželja (Diverzifikacija v nekmetijsko dejavnost, Podpora
ustanavljanju in razvoju mikropodjetij, Posodabljanje kmetijskih
gospodarstev, Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom).

Prioriteta je proizvodnja hrane
Pri vprašanju prioritet glede zagotavljanja energije iz obnovljivih
virov je stališče ministrstva zelo jasno. V prvi vrsti je treba politiko
na področju zagotavljanja energije usmeriti v naravne vire, kot so
vodna, vetrna, sončna in geotermalna, ki so na razpolago kot naravna
danost. Podatki o energetskih objektih na tem področju kažejo, da je
možnosti za učinkovitejše izkoriščanje omenjenih potencialov še
precejšnje. Naslednji pomembni vir je lesna biomasa, kjer so bili v
zadnjem obdobju napravljeni nekateri koraki, hkrati pa ocenjujemo, da
strateške opredelitve nadaljnjega razvoja niso dovolj ambiciozne in da
bi bilo mogoče lesno biomaso izkoriščati še v večjem obsegu. Izraba
kmetijskih surovin za energetske namene naj temelji predvsem na
stranskih proizvodih kmetijske proizvodnje in kmetijski biomasi, ki ni
neposredno primerna za hrano ali krmo. Pri izrabi bioplina je treba
poudariti, da je kmetijska biomasa samo eden od virov. Bioplin je mogoče
proizvajati tudi na komunalnih deponijah, organskih odpadkih iz
gospodinjstev, živilsko predelovalnih obratov in čistilnih naprav.
AN-OVE seveda opredeljuje tudi te vire.

Strokovne študije je treba navajati celovito
Tak koncept je bil uporabljen tudi pri študiji Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije, ki jo navaja avtor odprtega pisma. Ob pozornejšem
branju omenjene študije je jasno vidno, da so živalski odpadki, ki
nastajajo v govedoreji največji potencial za proizvodnjo bioplina, potem
gnojevka, ki nastaja v prašičereji in nato kokošji gnoj, ki nastaja v
proizvodnji konzumnih jajc in valilnih jajc. Z namenom učinkovitejšega
koriščenja se k temu dodaja rastlinsko biomaso, kot glavni posevki,
strniščni dosevki in trajni travniki v razmerjih in obsegu, ki
učinkovito dopolnjuje osnovni vir za substrat. Pri prvem scenariju, ki
se omenja v pismu (86 MW) je v študiji predviden obseg uporabe glavnih
posevkov kmetijskih rastlin samo 10%.

Bioplinarne kot dopolnitev osnovni kmetijski dejavnosti

Glede na to, da je dejansko stanje pri gradnji bioplinskih naprav povsem
nasprotno je ministrstvo sprejelo odločitev, da predlaga spremembo
sheme podpore, ki bo spodbujala predvsem rabo živinskih gnojil in
rastlinske biomase, kjer je obseg rastlin, ki se neposredno uporabljajo
za hrano ljudi in krmo živali omejena na 40% skupne količine substrata
za proizvodnjo bioplina. S tem bi se spodbujala gradnja bioplinskih
naprav, ki bi delovale kot dopolnitev osnovni kmetijski dejavnosti, s
čimer bi sledili tudi cilju spodbujanja zagotavljanja dopolnilnega
dohodka na živinorejskih kmetijah in s tem večjo dohodkovno varnost.
Dejanska praksa izgradnje bioplinarn je namreč temeljila na konceptu, ki
z omenjeno študijo, akcijskim načrtom in načelom dopolnilne dejavnosti
živinorejskih kmetij, nima nič skupnega.

V pismu je tudi navedeno, da »delež gnoja in ostalih organskih odpadkov
predstavlja velik del substrata, ki se uporablja za proizvodnjo
bioplina« in da so »bioplinarji med tistimi, ki povečujejo stalež
živine, medtem ko jo tisti, ki niso povezani z bioplinom, opuščajo.« Če
bi ta trditev držala, spremenjena uredba ne bi v ničemer vplivala na
delovanje bioplinarn.

Tehnološke rešitve gradnje mnogih bioplinarn so bile in so še danes v
popolnem nasprotju s tem konceptom. V Sloveniji so se zgradile in se
gradijo bioplinarne, ki po svoji zmogljivosti niso prilagojene
velikostni strukturi kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z
živinorejo in uporabljajo za proizvodnjo energije pretežno kmetijske
rastline, s čimer se potencialno zmanjšuje prehranska in krmna bilanca.

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

OBJAVIL/A MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook