Zanimivosti objavil

Moč čebeljega strupa

Čebelji strup je zmes organskih in
neorganskih snovi, ki se v skupnem delovanju spremenijo v smrtonosno
orožje. Letalna oziroma smrtonosna doza (LD50) je pri 2,8mg/kg. V
živalskem svetu mu je po delovanju podoben le kačji strup.

Apitoksin ali čebelji strup je bistra, brezbarvna tekočina, ki ima sprva
sladek nato grenak okus. Topen v vodi in kislinah vendar ne v alkoholu.
Vsebuje 30% trdnih snovi. Aktivni del strupa je sestavljen iz
kompleksne mešanice beljakovin, ki povzročajo lokalno vnetje in deluje
kot antikoagulant. Čebelji strup je pravzaprav izloček žleze čebeljega
žela in nastane iz mešanice izločkov tako kislih kot bazičnih. Rezultat
zmesi pa je kisel (pH 4,5-5,5), gostote 1,1313,  ki se na zraku izsuši
in izgubi 2/3 teže.
Ena čebela lahko injicira približno 0,1 do 0,2 mg strupa prek žela, to
predstavlja približno 1/500 teže čebele. Ocenjuje se, da je približno 1%
populacije alergičen na pike čebel. Apitoksin je mogoče nevtralizirati z
etanolom, ne pa z visoko ali nizko temperaturo.

Strup se na sobni temperaturi hitro suši. Med sušenjem se pretvori v
gumijasto snov brez izgube virulence. Toplotno jezelo stabilen, lahko
prenese tudi temperaturo 100°C za deset dni ne da bi pri tem izgubil
svojo moč. Bister čebelji strup postane moten med daljšim kuhanjem,
vendar pa ostane nespremenjen, če ga kuhano dve uri v zaprti epruveti.
Če ga hranimo v suhem prostoru stran od vlage, se ohrani tudi več let. V
glicerinu ga hranimo neomejeno dolgo ne da bi pri tem izgubili svojo
toksičnost. Hlad, kot tudi zamrznitev ne uniči njegove učinke. Tudi
kvasne spremeni strupa, pa čeprav mu je ta izpostavljen več ur. Ni ga
mogoče dializirati skozi membrano, kar pomeni, da jekoloidne narave.

Čebelji strup zlahka uničijo oksidantne snovi, kot je kalijev
permanganat ali kalijev sulfat, halogeni elementi, kot so klorid, bromid
ga uničijo zelo hitro. Učinek jodida pa je veliko počasnejši. Alkohol
ima močan in uničujoč vpliv na strup. Prebavni fermenti in rastlinski
fermenti hitro oslabijo strup in obratno. Čebelji strup hitro zmanjša
njihovo učinkovitost. Z eno besedo uničita se drug drugega. To delovanje
je skupna značilnost obeh družin fermentov tudi do drugih živalskih
strupov npr. kačji strup.
Amonijak in vse bazične snovi takoj in v celoti nevtralizirajo strup
čebele. Tudi kisline in močni antiseptiki ga hitro uničijo. Umazanija,
bakterije in avtolitični encimi imajo uničujoče delovanje na strup.
Čebelji strup pa nima vpliva na nepoškodovano kožo. Seveda razen pri
zelo redkih primerih alergijske reakcije, pri kateri tudi že bližina
oziroma kontakt čebelarske opreme (kot so rokavice ali ostal pribor),
lahko povzroči srbenje kože.

Čebelji strup ima močan učinek na sluznico, razen kot že opisano ne na
prebavila, kajti encimi sline, želodca in črevesja ga hitro uničijo.
Zato v primeru zaužitja čebeljega strupa (kot tudi kačjega) je običajno
ta neučinkovit. Seveda le v primeru če pri sesanju rane po piku v ustih
NI PRISOTNIH poškodb ali vnetja.

Zlasti intenziven učinek ima na veznice in nosne sluznice. Raztopina
strupa razredčena v razmerju 1:1000 ima takojšen odziv na zajčje veznice
(ta reakcija je tako zanesljiva in konstantna, da se uporablja pri
oceni virulentnosti strupa).  0,1% raztopina čebeljega strupa naj bi
upočasnila rast streptokokov (katere se smatra, da so pomembni
predhodniki artritičnih težav). Če streptokoke damo v drugo raztopino,
drugačno od tiste s čebeljim strupom, ponovno pridobijo svojo nekdanjo
virulenco. Čebelji strup je na splošno brez bakterij in do neke mere
preprečuje njihovo rast. Po drugi strani pa bakterije zmanjšajo
učinkovitost strupa. So vzajemno destruktivni vendar je strup od obeh
močnejši. Čeprav čebelji strup navadno ne vsebuje bakterij, se ga ne
šteje za zelo učinkovit antiseptik.

Sestava čebeljega strupa:

Sama sestava strupa je zelo kompleksna. Beljakovine in peptidi predstavljajo 80% suhe snovi strupa.
* MELITIN je glavna sestavina apitoksina in predstavlja 52% peptidov v
strupu. Melitin je močno protivnetno sredstvo, ki povzroča, da telo
proizvaja kortizol. Prav tako preprečuje uničenje celic v primeru hudega
vnetja.
* APAMIN poveča proizvodnjo kortizola v nadledvičnima žlezama. Kortizol
spada med tako imenovane stresne hormone, saj se v telesu izloča ob
stresnih situacijah. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in
krvnega sladkorja, kot tudi imunosupresija – to je utišanje imunskega
odziva na vnetje. Kortizol pripravi telo na akcijo, da se lahko odziva
stresni situaciji primerno. Apamin deluje kot nevrotoksin in povzroča
krče.
* ADOLAPIN predstavlja 2-5% peptidov, deluje protivnetno in analgetično, ker zaustavi ciklooksigenaze.
* FOSFOLIPAZA A2 predstavlja 10-12% peptidov in je najbolj uničujoč
element apitoksina. To je encim, ki lahko razgradi fosfolipide iz
katerih so zgrajene celične membrane. Povzroča tudi znižanje krvnega
tlaka in zavira koagulacijo (strjevanje) krvi. Fosfolipaza A2 aktivira
arahidonsko kislino, ki se presnovi v ciklooksigenaze, ki tvorijo
prostaglandine. Prostaglandini urejajo odziv vnetja v telesu. Za razliko
od čebele, strup ose vsebuje fosfolipazo A1.
* HIALURONIDAZA predstavlja 1-3% peptidov, povzroča dilatacijo kapilar, kar nato povzroča širitev vnetja.
* HISTAMINI predstavljajo 0,5-2% in je vključen v mehanizem alergijskih reakcij.
* DOPAMIN IN NORADRENALIN predstavljata 1-2% in povzroča povišan srčni utrip.
* ZAVIRALCI PROTEAZE predstavljajo 2% in delujejo protivnetno in povzročajo zaustavitev pretoka krvi.

Čebelji strup vsebuje še mikroelemente: železo, jod, kalij, kalcij in
magnezij. V samem strupu najdemo še mravljinčno, klorovodikovo in
fosforjevo kislino, acetilholin in magnezijeve ione. Poleg tega še snov z
izrazitim vonjem, ki razdraži čebele in močno poveča njihovo
napadalnost.

 

Viri:
http://it.wikipedia.org/wiki/Apitossina
http://www.apicolturaonline.it/veleno1.htm
http://www.tantasalute.it/articolo/artrite-una-cura-nel-veleno-delle-api/17839/
http://www.cadelserafino.it/veleno_dapi.html

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook