Ribištvo objavil

Modroplavuta tuna med ogroženimi živalskimi vrstami

Nenadzorovana trgovina z ogroženimi
živalskimi in rastlinskimi vrstami je eden izmed glavnih razlogov za
krčenje biološke raznovrstnosti na planetu. Mednarodni  sporazumi, ki
postavljajo meje trgovanju z ogroženimi živalmi in rastlinami, so zato
toliko bolj pomembni. Če gre za polarne medvede, tigre in afriške slone,
se večinoma vsi strinjajo, da so potrebni zaščite. Kaj pa modroplavuta
oz. navadna tuna, ena izmed najbolj iskanih sestavin za kvaliteten suši?
Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju v torek, 9. februarja,
namreč razpravljali tudi o tem, ali naj se Evropska unija zavzame za to,
da se navadna tuna uvrsti na seznam tistih ogroženih živalskih vrst, ki
jim grozi izumrtje. To bi trgovino s to vrsto rib močno omejilo, saj bi
bila dovoljena le izjemoma, vsekakor pa ne v komercialne namene.

Ribolov ogroža navadno tuno
Lov na navadne tune je porasel v 1990ih, leta 1996 pa je ulov dosegel
rekordnih 50.000 ton. Velja poudariti, da so to zgolj uradne številke,
saj Evropska komisija ocenjuje, da je ulov zaradi nezakonitega ribolova
še višji. Čeprav je ribo mogoče najti povsod v severnem Atlantiku, pa se
navadna tuna drsti v toplejših vodah Mediterana in Mehiškega zaliva.
Največja grožnja za mlade ribe so posebne ladje, ki jih ulovijo žive,
prepeljejo v gojišča, ubijejo pa šele takrat, ko dosežejo zadostno težo.
Po ocenah drstilni stalež navadne tune, ki je bistvenega pomena za
njeno reprodukcijo, dosega manj kot 15 odstotkov tistega pred začetkom
ribolova. To po mnenju odbora EP za okolje pomeni, da navadni tuni grozi
izumrtje, in da mora biti zaradi tega vrsta vključena na najstrožji
seznam konvencije CITES, na katerem je že okoli 600 živalskih in 300
rastlinskih
vrst.                                                                             

Dobremu ulovu se je težko odpovedati
Kar 80 odstotkov od 30.000 ton navadne tune, ulovljene leta 2007 v
Mediteranu, je bilo prodanih na Japonsko. V deželi sušija namreč po mesu
te vrste rib obstaja močno povpraševanje, saj gre za eno izmed cenjenih
sestavin v teh jedeh. Članice EU, kjer ribolov spada med razmeroma
pomembne gospodarske panoge, nad predlogom Evropske komisije, da se
navadna tuna uvrsti na najstrožji seznam CITES, niso bile preveč
navdušene. Navadna tuna je namreč pomemben vir prihodka ribičev, z
uvrstitvijo na seznam pa bi slednji izgubili svoj najpomembnejši trg,
Japonsko. Kljub temu pa se zdi, da so tudi nasprotnice predloga kot npr.
Francija in Italija sedaj pod nekaterimi pogoji pripravljeni podpreti
prepoved mednarodne trgovine z navadno tuno.

Okoljevarstveniki na trnih
Okoljevarstveniki pa menijo, da je sedaj zadnji čas za zaščito te vrste
rib. V zadnjih 50 letih se je njihov stalež zmanjšal za 75 odstotkov
(dobrih 60 odstotkov samo v zadnjih 10 letih), prepolovila se je tudi
populacija rib, sposobnih za razplod. Podatki o uvozu tun tudi kažejo,
da je ulov bistveno večji, kot ga oblastem sporočijo ribiči, pri čemer
je dovoljen ulov še vedno višji od tistega, ki ga priporočajo
znanstveniki.

“Navadni tuni resno grozi izumrtje. EU mora delovati hitro in se zavzeti
za začasno prepoved trgovanja v okviru konference CITES v Katarju.
Zmanjševanje biološke raznovrstnosti je resen globalni izziv. Ta proces
moramo zaustaviti,” je ob tem dejala Jo Leinen, predsedujoča odboru EP
za okolje. V nasprotju s poslanko je Mourad Kahoul, član
evromediteranskega združenja ribičev tune, dejal, da pogoji za uvrstitev
navadne tune na najstrožji seznam CITES niso izpolnjeni. Da v EU vseeno
razmišljajo o tem, je po njegovem mnenju dokaz, da so nekateri
“pripravljeni ogroziti par tisoč delovnih mest v sektorju, ki ga je
kriza že prizadela.”

Kaj sledi? 
Tudi če se navadna oziroma modroplavuta tuna zaščiti, to ne pomeni, da
bo izginila iz jedilnega lista, saj je navadna tuna le ena izmed več
vrst tun. Manjše količine navadne tune se bodo sicer še vedno lahko
lovile, ne bo pa več rentabilen ribolov v industrijskem obsegu. Vzdržen
ribolov je dovoljen tudi za belo tuno in tune vrste bonito.

Vir: Evropski parlament

OBJAVIL/A HELENA HABJAN

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook