Gozdarstvo objavil

Morali bi izumiti drva na gumb!

Bodo drva kmalu gorela le kot etnološka posebnost? Gospodarska kriza
sicer lesu nekoliko pomaga, a v Sloveniji vsako leto še vedno ostane na
tone lesa, ki bi ga, brez škode za naravo, lahko izkoristili za to, da
bi se greli. Razlogov za to, da drva niso bolj priljubljena, čeprav so
štirikrat cenejša od, denimo, kurilnega olja, je veliko in segajo od
lastniških težav do zakonodajnih nedorečenosti. Med njimi pa je gotovo
tudi lagodnost. “V preteklosti smo se vsi bolj all manj greli na drva.
Potem pa sta prišla nafta in plin, samo pritisneš na gumb – in dela,”
pravi Andrej Zadnik iz Zavoda za gozdove.

Slovenija je z 59-odstotno gozdno pokritostjo druga najbolj zelena
država v Evropi. “Samo Finska nas še prehiti,” smo slišali na delavnici o
sodobni tehnologiji za pridobivanje lesa, zagotavljanje lesnih goriv in
možnostih prodaje lesa na Krasu.

Na Krasu od 19. stoletja naprej vlada črni bor, ki pa se v družbi
grmičevja čedalje bolj razrašča tudi na kmetijska zemljišča. Prav zato
bi lahko lastniki v večji meri izkoristili ta zemljišča za pridelavo
lesne biomase.

Kljub temu, da je les eden izmed najpomembnejših virov za ogrevanje, so
ga leta 2009 v divaški, sežanski in kozinski občini posekali komaj
38.521 kubičnih metrov, kar predstavlja le 38 odstotkov možnega poseka.
“Ob upostevanju pričakovanega deleža lesa za kurjavo to pomeni 26.194
kubičnih metrov,” poudarja Andrej Zadnik iz Zavoda za gozdove Slovenije
(ZGS).

Med razloge za slab posek prišteva neurejena lastniška razmerja zaradi
nerešenih dedovanj ali solastništev s sorodniki, živečimi v tujini,
spore zaradi nepoznavanja posestnih mej, pa tudi (ne)odprtost gozdnatih
površin s prometnicami, kar pomeni, da je les težko dostopen.

Resnici na ljubo pa med lastniki zemljišč tudi ni velikega interesa za
sečnjo, saj prinaša premalo dohodka. Les pri ogrevanju namreč težko
konkurira kurilnemu olju in zemeljskemu plinu. “V preteklosti smo se vsi
več ali manj greli na drva. Potem pa sta prišla nafta in plin, samo
pritisnes na gumb – in dela. Le zakaj bi se trudili, ko pa ne
potrebujemo več ne traktorja ne motorke,” je se dejal Zadnik.

Res pa je, je dodal, da se količina poseka nekoliko povečuje, odkar nas
ima v pesti kriza. Poleg varčevanja z evri je kombinacija s tekočimi
energenti pametna rešitev tudi zato, da nas v primeru električnega mrka
ne bi zeblo.

Po Zadnikovih besedah lesna biomasa ne prihaja le iz gozdov, pač pa tudi
s kmetijskih površin, grmišč, iz obnove sadovnjakov, vinogradov,
vzdrževanja pašnikov, travnikov in parkov.

Dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) ob tern
opozarja, da je problem zaraščajočih površin v Sloveniji velik:
“Predvsem tukaj na Krasu se kmetijske površine zaraščajo. Njihov les je
slabe kakovosti, zato je lahko uporabljen predvsem v energetske namene.”
In kako lahko lastniki svoja kraška, plešasta zemljišča, ki jih bo
kmalu bremenil novi davek na nepremičnine, najbolje izkoristijo? Kot
odgovarja Krajnčeva, bi se morali zaradi drobnosti lesa odločiti za
proizvodnjo sekancev z oplemenitvijo v energetske namene. “To je edini
način, da površino, ki je ne vračamo v kmetijsko pridelavo, čimbolj
ekonomično in gospodarno izkoristimo,” še svetuje.

Lastniki bi se morali po mnenju Kranjčeve med seboj povezati in morda bi
bilo še najbolje, če bi se odločili za energetsko pogodbeništvo, kjer
gre v končni fazi za prodajo toplote. “Imamo sicer združenja, vendar je
pri nas zakonodaja malo nesrečna in jim ne dovoli komercialne
dejavnosti,” pojasnjuje Kranjčeva, zato bi bila bolj smiselna
ustanovitev zadruge ali družbe z omejeno odgovornostjo.

Njen sodelavec Tine Premrl pojasnjuje, da ideja energetskega
pogodbenistva prihaja iz Avstrije in predstavlja investicijo kmetov v
kotlovnico in skladišče za gorivo ter nato prodajo toplote lastniku
nekega objekta. Zadruga, ki jo načeloma sestavlja deseterica Ijudi,
poskrbi za najboljšo možno tržno ceno proizvodov. Najpomembnejša
prednost tega pogodbenistva je ta, da odjemalec toplote nima nobenih
organizacijskih obveznosti z ogrevalnim sistemom, uporabniki pa so
občinske pisarne, šole, vrtci, muzeji in druge javne stavbe.

“To je ena najudobnejsih metod dobave toplotne energije;” je povedal
Premrl. Po njegovih izračunih se takšna investicija, dolgoročno gledano,
“obrne” zaradi cene energenta. Lesni sekanci so namreč štirikrat
cenejši od kurilnega olja. Egon Rebec iz Kmetijsko gozdarske zbornice,
ki je predstavil možnosti subvencioniranja lesne biomase s krediti
ekosklada in nepovratnimi spodbudami, pravi, da sicer imajo potencialne
kraške ponudnike obnovljivih virov energije, nimajo pa potrošnikov.

Kmetje bi se zato morali aktivno vključevati v pripravo energetskih
zasnov občin in s tem vplivati na prihodnjo rabo lesne biomase v domačem
okolju. Rebec meni, da bi morale biti lokalne skupnosti gonilna sila
lesnega razvoja, zlasti zato, ker so to uspešne zgodbe v Italiji,
Franciji, Avstriji, Nemčiji in Skandinaviji. “Občine bi morale biti
generator lesne biomase, saj bi na ta način zmanjšale porabo energije v
javnih objektih. Obstajajo pa tudi drugi posredni učinki, zlasti na
razvoj podeželja in ohranjanje kmetij. Znano je namreč da je kmetijstvo
dohodkovno trenutno na ničli, njegov edini prihodek pa v gozdu,” se
izpostavlja Rebec.

Občina bi kot investitor kotlovnico oddala v najem in zmanjšala fiksne
stroške toplote. V kolikor pa v proračunu ni denarja za polmilijonsko
investicijo, jo lahko preda zasebniku ali zadrugi. V tem primeru razen s
pravnimi postopki ne bi imeli nobenega dela. “To je pravzaprav bistvo
vseh občin: da prihranijo ogromen strošek ogrevanja javnih stavb.
Pametno je še, da sklenejo dolgoročno pogodbo z dobavitelji energenta,
kajti če bodo vsako leto iskali sekance na trgu, bo šla cena navzgor,”
pa je dodala Kranjčeva.

V Pivki se z lesnimi sekanci že dolga leta grejejo v osnovni šoli, vrtcu
in Krpanovem domu, dve leti pa tudi v Srednji gozdarski in lesarski
šoli v Postojni. V Postojni so za naložbo odšteli 280.000 evrov (dve
tretjini je plačalo ministrstvo za šolstvo), že v prvem letu delovanja
pa so strošek za ogrevanje zmanjšali za 45 odstotkov. Plačujejo pa le
proizvedeno energijo in ne lesnih sekancev.

Vir: Primorske novice, ponedeljek, 11. januarja 2011

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook