Konjeništvo objavil

Motnje v obnašanju konj, 1.del

Obnašanje je tudi pri konju odvisno od dednosti in vpliva okolja. Pri toplokrvnih in polnokrvnih konjih so takšne motnje pogostejše kot pri hladnokrvnih. Po mnenju nekaterih, ki so obnašanje konj proučevali, naj bi bila pogostost motenj manjša pri konjih, ki se več časa gibajo zunaj (denimo endurance konji). Konj je po naravi pašna žival, ki si mora hrano dnevno poiskati za kar porabi 2 do 3 ure dnevno in s tem, ko smo jih zaprli v hleve, smo jih omejili socialni kontakt in seveda gibanje. Anomalije v obnašanju, ki so najbolj pogoste pri konjih so tkanje, miganje in butanje z glavo, stereotipna hoja, samopoškodovanje, kopanje, brcanje v hlevu, hlapanje, igra z jezikom, razmetavanje krme in preobilno pitje. Lahko bi jih razdelili v tri razrede in sicer:

 

Motnje gibanja

 

Tkanje je motnja pri tistih konjih, ki imajo nevrotične dispozicije in sicer se zibljejo naprej in nazaj ali levo in desno, pri čemer ves sprednji del zibajo tako, da prenesejo težo z ene prednje noge na drugo. Motnja se pogosto pojavlja, kadar konj čaka na krmo, pa tudi v drugih primerih, ko je vznemirjen.

 

Kopanje s sprednjo nogo je v naravi pravzaprav nekaj normalnega, saj so tako konji v snegu prišli do hrane. Vendar pa je nenormalno, kadar konj koplje z vso silo, pri čemer lahko izkoplje luknjo in si, če ni podkovan, do živega obrabi kopita, ali pa si nategne mišice.

           

Stereotipna ali hlevska hoja imenujemo hojo v krogu v boksu in je bolj pogosta pri mlajših konjih. Ker konji to hojo izvajajo tudi po napornem treningu je tveganje za fizično in psihično izčrpanost precej veliko, saj gre za pomanjkanje notranjega miru. Konji to počnejo tudi, če so neprimerno odstavljeni od mame ali kadar jim odpeljejo prijatelja.

 

Miganje z glavo med jahanjem ali v boksu je nenadno sunkovito obnašanje, pri čemer konj lahko z glavo miga tako sunkovito da sebe in jahača spravi iz ravnotežja. Konj to lahko počne zaradi nepravilnega ravnanja, preobčutljivosti ust in nosa ali pa se konj tako hoče izogniti kakšni dejavnosti.

 

Drgnjenje repa je sicer lahko posledica okužbe s paraziti, kadar pa si konj drgne rep brez pravega vzroka, pa lahko sumimo na motnjo v obnašanju. Žival se drgne ob drevesa, ograjo ali krmilnik, drgnjenje pa traja kako minuto in se ponavlja.

 

Samopoškodovanje je anomalija, ki se bolj pogosto kaže pri žrebcih kot ostalih konjih. To obnašanje se lahko pojavi ob osamitvi oziroma izolaciji in kadar ne more do kobile. Taka žival si grize boke in noge ali pa se tako močno drgne ob predmete, da pride do odprtih ran. Takemu konju je potrebno nuditi družbo in pašo.

 

Naslednji skupini motenj v obnašanju pa reaktivne motnje in motnje hranjenja o katerih pa bomo govorili v drugem delu prispevka.  

 

Vir:

 

Zorec, Tanja

2010        Obnašanje konj pri krmljenju in ustaljenem ali spremenjenem dnevnem ritmu.

                        Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,

                        Oddelek za zootehniko.

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook