Mehanizacija objavil

Na majhnih kmetijah je stroje težko dobro izkoristiti

“Kmetje naj vsaj pred nakupom specialnih strojev, ki jih rabijo bolj
malo, razmislijo o tem, kaj se jim bolj splača – kupiti novega ali
najemati storitve,” svetuje mag. Olga Oblak, specialistka za agrarno
ekonomiko v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj

So slovenski kmetije dobro opremljene s kmetijskimi stroji?

»V Sloveniji imamo kmetije, ki so zelo dobro opremljene s stroji, imamo
pa še vedno tudi precej kmetij s staro mehanizacijo. Da so se kmetije v
zadnjih letih dobro opremile s kmetijsko mehanizacijo, pove že podatek o
številu kmetij, ki so uspele na javnih razpisih za nepovratna sredstva
za mehanizacijo. Na zadnji razpis za posodobitev kmetijskih gospodarstev
v okviru programa razvoja podeželja je bil z Gorenjske velik odziv,
vseh vlog, večinoma za kmetijske stroje, je bilo devetdeset, odobrenih
jih je bilo preko osemdeset.«
 
Se kmetje za nakup traktorja in drugih strojev odločajo po
lastnem občutku ali se o tem prej posvetujejo s kmetijskimi svetovalci?

 
»Kmetje se o tem še premalo posvetujejo. V kmetijski svetovalni službi
se običajno oglasijo šele tedaj, ko slišijo, da je bil objavljen razpis,
na podlagi katerega bi bilo možno pridobiti nepovratna sredstva. Ko
ugotovijo, da imajo možnosti za uspeh na razpisu, se nekateri odločijo
še za močnejši traktor, kot so ga nameravali kupiti in kot bi ga
dejansko potrebovali.«
 
So razpisni pogoji takšni, da lahko kandidirajo vsi?

»Trenutno ni razpisa za naložbe v kmetijske stroje. Razpis, ki je bil
objavljen oktobra lani, ni postavljal zahtev o površini zemljišč in
številu živine, ampak le dohodkovni nivo, ki je bil dokaj nizek, zato so
kmetje lahko »prišli zraven«. Zdaj na kmetijskem ministrstvu
ugotavljajo, da so kmetije že dokaj dobro opremljene, zato naslednji
razpis, ki bo verjetno objavljen v začetku prihodnjega leta, kmetijam ne
bo omogočal kandidirati le za stroje. Nakup stroja bo možen le v
povezavi z drugo naložbo na kmetiji, ob takšni zahtevi pa bo verjetno
tudi vlog bistveno manj.«
 
Kaj je bolj smiselno: kupiti nov stroj ali rabljenega?

»Na kmetijah še vedno premalo razmišljajo o tem, kaj jim prinese nova in
kaj stara mehanizacija. Nakup stare mehanizacije je cenejši, a je tudi
tveganje večje. Nova mehanizacija je dokaj draga, a je velik tudi fiksni
strošek, amortizacija. Na predavanjih svetujem kmetom, da vsaj za
specialne stroje, ki jih rabijo bolj malo, izračunajo, kaj se jim bolj
splača – ali kupiti nov stroj ali najemati storitev. Če kmet želi
posaditi približno osem hektarjev koruze, rabi na leto specialno
sejalnico vsega deset ur. V primeru, da za to kupi novo štirivrstno
pnevmatsko sejalnico, ki stane okrog devet tisoč evrov, znaša fiksni
strošek (amortizacija) več kot 130 evrov na uro, k temu pa je treba
prišteti še strošek goriva in vzdrževanja sejalnice ter strošek
traktorja in delavca, ki to delo opravi. Tako stane ura dela z lastno
mehanizacijo med 150 in 200 evri, odvisno od vrste uporabljenega
traktorja. Strošek je dvakrat do trikrat večji, kot bi bil v primeru, če
bi najeli storitev. Da bi bila sejalnica dobro izkoriščena, bi jo
morali uporabljati vsaj sto ur na leto, pri takšnem izkoristku pa bi bil
tudi strošek amortizacije bistveno nižji, 13 evrov na uro. Ker nobena
kmetija ne rabi sejalnice sto ur, bi jo lahko izkoristili le, če bi z
njo opravljali storitve še za druge.«
 
Naložba v nov stroj je torej pametna, če je stroj tudi dobro izkoriščen …

»V Sloveniji je povprečna raba traktorja na leto 280 ur, v vseh
katalogih pa so izračuni narejeni na 500 ur. Če je raba polovico nižja,
je strošek dvakrat višji. Kmetje mi pogosto oporekajo, češ – vi
upoštevate življenjsko dobo strojev dvanajst let, mi jih imamo dvajset
let. Naredila sem izračune tudi za takšno dobo, a je ob skromni rabi
izkoristek še vedno slab in temu ustrezno visoki stroški.«
 

Kako bolje izkoristiti stroje?

»Naše kmetije so v povprečju majhne, zato je stroje težko dobro
izkoristiti. Na kmetijah naj pred obnovo že zastarele mehanizacije
razmislijo o tem, katere stroje bi kupili sami in za katera dela bi raje
najemali storitve. Na kmetijah, ki so že dobro opremljene, je
vprašanje, kako stroje bolje izkoristiti in povečati dohodek. Za to
imajo tri legalne možnosti – opravljanje storitev preko strojnega
krožka, kot dopolnilno dejavnosti na kmetiji ali v okviru podjetja.
Vsaka od teh organizacijskih oblik ima prednosti in slabosti, prednost
strojnega krožka je, na primer, v tem, da za storitve do določenega
obsega oz. dohodka ni treba plačati dohodnine.«

Vir: Gorenjski glas

Objavil/a Brigita Primc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook