Kmetijstvo objavil

Na ostankih enega od vinogradov bi postavil muzej propadanja

Približno pet hektarov vinogradov enega največjih kraških vinogradnikov,
Darka Grbca iz Kobdilja na Krasu, je ogroženih. Konec jim napoveduje
kar sam, saj je ugotovil, da je delo v vinogradu in kleti nedonosno.

“Nisem krizni primer, mnogim gre veliko slabše. Ne nazadnje sem redno
zaposlen in preskrbljen. Za zdaj tudi vino uspešno prodajam, toda
naletel sem na okoliščine, ki marsikaj spreminjajo, in temu primerno bom
ukrepal. Trte bom posekal,” je odločen 40-letni Kraševec.

Darko Grbec ima pet hektarov vinogradov, največ na Krasu, zasajenih z
refoškom, nekaj tudi v Vipavski dolini, z belimi sortami. Krivdo za
težke čase ugotavlja na obeh straneh – tako pri samih vinogradnikih in
njihovih organizacijah kot pri državi.

“Pred leti je kazalo, da sem na pravi poti. Odločil sem se za kakovost,
zato na trti pustim grozdja le za buteljko. Naj se pohvalim, da sem lani
v Gornji Radgoni za svoj teran prejel naziv šampiona, in tudi letos je
bil najvišje ocenjen. Za zdaj se to ugodno odraža tudi pri prodaji. Toda
lani, še bolj pa letos, so se pokazali problemi. Številni vinarji so
začeli teranu spuščati ceno pod vse meje. Liter odprtega so začeli
ponujati za evro, nekateri celo za manj. In tega je vse več, takšne
razprodaje na veliko oglašujejo; videl sem tudi tablo na domačiji, ki
vabi kupce po teran za 80 stotinov,” je jezen Darko Grbec.

Kot pravi, se sam tako nizko s svojim teranom ne bo nikoli spustil.
Trdno vztraja pri ceni 2,5 evra za liter, morda pol evra ceneje, če gre
za večjo količino. Buteljke so seveda precej dražje. Za zdaj mu gre kar
dobro, zaloge so ravno pravšnje. Očitno k njemu prihajajo kupci, ki
vedo, kaj hočejo. Zakaj so torej kleti mnogih njegovih kolegov polne, pa
čeprav se lotevajo tako nespodobnih razprodaj?

“Bili so časi, ko je država ponujala subvencije pod ugodnimi pogoji, in
vinogradi so se širili vsevprek. In ker je bilo povpraševanje po teranu
na vrhuncu, so začeli trto obremenjevati s štirimi, petimi kilogrami
grozdja. Krivdo za takšno početje pripisujem tudi konzorciju za kraški
teran, kraškemu društvu vinogradnikov in kmetijsko-gozdarski zbornici.
Niso vzpostavili mehanizmov nadzora pri pridelavi in v kleti. Svetovalna
služba pa bi morala bdeti nad obremenitvijo trt. Teran je šel dobro v
promet, in so pretiravali. Toda zdaj se vsem nam to maščuje,” je
razočaran Darko Grbec.

Darko Grbec pravi, da sam težav pri prodaji nima. Zakaj se je torej odločil, da bo nehal?
“Ker sem prepričan, da nizkim cenam niti s kakovostjo ne bom mogel več
dolgo konkurirati. In pojavil se je še en problem, za katerim stoji
država. Spomladi sem zavaroval vinograde. Država mi je zavarovalnino res
subvencionirala, toda poglejte, kaj se je zgodilo. Prišla je toča in
potolkla tretjino pridelka. Zavarovalnica mi je potem za škodo izplačala
borih 1400 evrov. Da je znesek tako mizeren, pa ni kriva zavarovalnica,
temveč država,” trdi Grbec.

Zadevo nam je pojasnil. Od pomladi letos velja uredba, ki določa novo
vrednost grozdja. To so prepolovili z evra na 50 bednih stotinov. In to
za sorto refošk, ki na Krasu daje plemeniti teran. Darko Grbec je želel
trte zavarovati za večjo vrednost, in na to bi pristala tudi
zavarovalnica. Toda država tega ne dovoli. Poleg tega uredba znižuje še
pričakovano količino pridelka.

Pokazal nam je dokumenta, ki dokazujeta, da je eden od vinogradov, ki je
bil lani ocenjen na 26.000 evrov, letos “vreden” le še dobrih enajst
tisočakov. Temu primerna je bila višina državne subvencije, posledično
je bila nižja tudi zavarovalnina, ki jo je plačal vinogradnik. Tega pa
ta ni želel, nasprotno, hotel se je primerno zavarovati. Tistih 1400
evrov, ki jih je dobil od zavarovalnice, je na koncu toliko denarja,
kolikor je znašal njegov delež plačila zavarovalnici. Pa še v davčno
osnovo mu gre izplačilo. Toče torej kot da ni bilo.

Pri Marinah, kot se reče domačiji Darka Grbca, so imeli od nekdaj veliko
kmetijo. V začetku devetdesetih let so opustili živinorejo (v hlevu so
imeli po pet, šest glav) in se odločili za vinogradništvo, od katerega
so si vsi veliko obetali.

Kmetijo je od očeta prevzel razmeroma mlad, pri tem pa ohranil službo
strojevodje na Slovenskih železnicah. “Sem v položaju, da bom s sicer
spodobno plačo vzdrževal kmetijo. Tega pa nočem,” je odločen naš
sogovornik. “Toda želel sem jo na neki način ohraniti. Dobil sem že
kupca, ki bi obdržal vinograde. A sem pozabil, da to ni mogoče. Kmetija
je namreč zaščitena in tega ni moč spremeniti. Njena vrednost je
ocenjena na vrtoglavih 600.000 evrov, pri čemer so všteta tudi
neobdelana zemljišča. Torej me po novem bodočem zakonu čaka obdavčitev,
ki me bo naredila črnca,” svoj položaj opisuje Grbec.

In tako si je oblikoval takšen scenarij: trte bo obdeloval še prihodnje
leto. K temu ga zavezuje status integrirane pridelave. Če bi vinograde
opustil, bi namreč moral vrniti pomoč, ki mu je bila dodeljena. Ko se bo
rok iztekel, in to se bo zgodilo v letu 2012, bo iz svojih vinogradov
naredil kraške pušče.

“Ima me, da bi na ostankih enega od vinogradov postavil muzej
propadanja. V očitek krivcem in v svarilo Kraševcem,” je svojo zgodbo
sklenil Darko Grbec.

Vir: http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Nespodobno-poceni-povabilo-na-teran.aspx

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC, DIPL.INŽ.AGR. IN HORT.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook