Konjeništvo objavil

Na svetu živi 12.367 »belih biserov«

Več kot deset let je trajalo, da so končno uredili informacijski sistem (register) v katerega se bo od sedaj naprej lahko vpisovalo vse lipicance sveta. Sitem bo omogočal preveriti kateri konji so dejansko čistokrvni lipicanci. Z njim pa bomo dobili tudi jasen odgovor kolikšna je dejanska populacija pasme.

Pretekli konec tedna so v Kobilarni Lipica gostili skupščino Mednarodne lipicanske zveze (LIF), kateri so tudi predali mednarodni register lipicancev (ILR). Z registrom, kateri je v preteklosti dvigoval veliko prahu, bo sedaj upravljala strokovna rejska komisija te organizacije. Ta namreč povezuje tako državne kobilarne kot zasebne rejce lipicanca v 21 državah po vsem svetu. Seveda bo imela tudi nalogo preverjati nadaljnji razvoj sistema. Sredstva za vse to bo naslednjih pet let zagotavljala Kobilarna Lipica.

Vse kaže, da so nesoglasja iz preteklosti odpravili. Direktor Kobilarne Lipica in eden od podpredsednikov LIF-a Tomi Rumpf je dejal: »Veliko pa je odvisno od tega, koliko rejskih organizacij bo dejansko vpisalo svoje konje v sistem in koliko ga bodo dejansko uporabljali.«

Dejansko število lipicancev marsikoga prijetno presenetilo
V okviru skupščine so praznovali tudi 25-letnico delovanja Mednarodne lipicanske zveze, katero so ustanovili leta 1986. Rudolf Leiner, častni predsednik LIF se na dogodek tako spominja: »Ustanovitev LIF je vodila želja, da bi povezali rejska prizadevanja v različnih državah in da bi se med ljudmi stkala prijateljstva. To je bilo namreč še v času železne zavese.«

Vsakokrat ko teče beseda o lipicancih se vedno znova pojavljajo ista vprašanja – kakšna je njihova populacija, ali je ta dovolj velika za zdravo preživetje pasme ali obstaja nevarnost, da bo za obstoj potrebno parjenje v krvnem sorodstvu. »To je bilo na začetku veliko vprašanje, zato smo želeli povečati populacijo in začeli raziskovalni projekt Kopernikus. Presenečeni smo odkrili, da te nevarnosti ni,« pojasni Leiner vidno zadovoljen nad stanjem.
»Letos predstavljeni rezultati projekta Kopernikus so zelo pomembni, saj so do konca pojasnili genealogijo rodov kobil in linij žrebcev. Pokazali so, da starševstvo v preteklosti ni bilo vedno tâko, kot je pisalo v papirjih. Ampak to ni nič posebnega, to so z genetskimi raziskavami ugotovili tudi pri angleški polnokrvni in arabski pasmi,« je povedal strokovni vodja Kobilarne Lipica mag. Janez Rus, in dodal: »Veliko je bilo narejenega tudi v raziskavah melanoma (ta je pri lipicancih pogost), na področju morfologije so raziskali razlike med lipicanci iz različnih držav.«

V tem trenutku je na svetu 12.367 lipicancev. Številka je marsikoga seveda pozitivno presenetila. »Mislil sem, da je na svetu 7000 ali 8000 lipicancev. Klasičnega tipa je manj. Redijo ga le Piber, Lipica, slovaška državna kobilarna Topolcianky in italijanski Monterotondo, vendar je ta tip tudi najboljši,« je dejal direktor avstrijske državne kobilarne Piber dr. Max Dobretsberger. Seveda številka 4000 pa ostaja aktualna, ko govorimo o številu plemenskih konj.

»Najpomembnejše je sodelovanje med državnimi kobilarnami, saj so te temelj reje. Sodelovanje med njimi je dobro, izmenjujemo si plemenske žrebce, upam, da si bomo lahko v prihodnje izmenjevali zamrznjeno seme,« pravi Dobretsberger. O rivalstvu med Slovenijo in Avstrijo, ki sta tekmici za primat v reji lipicanca in za vodenje izvorne rodovniške knjige pa je dodal: »To vprašanje je še vedno odprto, moje mnenje ostaja, naj politiko pustimo politikom. Nobena država v LIF-u naj nima hegemonskega statusa nad ostalimi. To vlogo bi po mojem lahko prevzela rejska komisija LIF, vendar se stvari še niso razvile tako daleč.«

Na skupščini seveda niso šlo mimo posledic, ki jih prinaša gospodarska kriza. Ta je sicer močno zmanjšala prodajo konj nasploh, za prihodnost lipicanca pa se ni treba bati meni Dobretsberger: »V vožnji vpreg je zelo uspešen v svetovnem merilu, škoda, da v dresuri ni tako, ker baročni konji težko tekmujejo proti nemškim in nizozemskim toplokrvnim konjem. Je pa lipicanec tudi konj za hobi in za otroke, ima izjemno dober značaj in kulturno vrednost, zato ga imajo ljudje radi.«

Vir:
Primorske novice, 10. oktober 2011

Martina Vodopivec,

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook