Zanimivosti objavil

Najstarejša gojena stročnica, ali jo poznamo? To je BOB…

Bob (Vicia faba) je zanimiva vrtnina, saj ima zelo bogato in dolgo zgodovino. Njegova izvorna domovina je jugovzhodna Azija in Sredozemlje. Smatra se za najstarejšo stročnico, saj so ga poznali že v kameni dobi, natančneje v poznem neolitiku. Tudi v antični dobi je bil zelo cenjen, kajti častili so ga skoraj kot sveto rastlino, obenem pa je veljal za tabu. Tako so ga Grki morali jesti ob določenih praznikih, Rimljani so ga imeli kot hrano za umrle, verjeli so tudi, da prinaša srečo. Obenem so z njim izvabljali zle duhove iz svojih domov, tako da so trosili bob po tleh.

V Koroških narodnih pripovedkah, Vinka Moderndorferja, žal žena svetuje gospodarju naj bob seje v zemljo ko jo pokriva še sneg, kajti tisto leto bo letina boba obilna. Marsikdo ne verjame več legendam a mogoče je čas, da jim spet začnemo verjeti, kajti ta  legenda ni daleč od resnice o bobu.

Za bob velja, da je na mraz najodpornejša stročnica. Njegova semena lahko posejete tudi če ste jih pred tem imeli shranjene v zamrzovalni skrinji. Na splošno velja, da ga sejemo čim bolj zgodaj, saj takrat obilno obrodi. Z zgodnjo setvijo se izognemo tudi prevelikemu napadu uši, ki obožujejo mlade vršičke. Sejmo ga februarja ali marca, če živimo v višjih, hladnejših predelih, lahko tudi pozneje, vendar takoj, ko ni več snega in lahko tla obdelamo. Če imamo kaj raziskovalne žilice oz. če se upamo oddaljiti od tradicionalne pridelave, ga letos posejmo tudi pozno jeseni in naslednje leto spomladi. Ob odločitvi za tak način setve nam naslednje leto obilna bera skoraj ne uide. Ob tem je potrebno poudariti, da si obe setvi primerno označimo, saj bomo s tem dobili vpogled,,
 
Kateri čas setve je bolj primeren za naše mikroklimatske razmere

Sejemo ga lahko tudi v posode v zaprtem prostoru in ga presajamo, ko ni več prenizkih temperatur.
Sejmo ga približno 4 cm globoko in od 20 do 25 cm narazen. Poznane so tako nizke (30 cm) kot tudi visoke sorte (1,5 m). Visokoraslim sortam bomo morali pomagati z oporo. Nekatere nizke sorte so: »Bonny Lad« in »Sutton«. Zgodnje: »Aquadolce Claudia«, »Express«, »Red Epicure« in »Witkiem Major«.  Nekatere pozne pa: »Hylon«, »Jubilee Hysor« in »Relon«.

Kot smo omenili bob rade napadejo črne fižolove uši (Aphis fabae). Če ga le-te napadejo si sprva skušajmo pomagati z naravnimi sredstvi. Eden izmed načinov je, da prizadete rastline posipamo z pepelom. Drug način pa je trganje mladih vršičkov napadenih rastlin. S trganjem tudi vzpodbudimo nastajanje strokov. Napadejo ga rade tudi miši, ptiči (šoje, golobi) in tudi  koreninska gniloba.

Jemo lahko zrela in nezrela semena, mlade stroke kot tudi mlade liste vršičkov. Vse je pa potrebno skuhati. Nekateri ljudje imajo tudi alergijo na bob (favizem-hemolitična anemija). Bob je dobra krmna rastlina za vse  vrste živine. Za seno ni primeren je pa primeren za zeleno krmo. Uporabljamo ga lahko tudi kot zeleno gnojilo, saj tako kot vse metuljnice s pomočjo dušičnih bakterij veže zračni dušik in s tem bogati tla z dušikom.

Vir: Dorling Kindesley. 1992. The RSH Encyclopedia of Gardening, London
    Tomaž Petauer. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana
    http://www.crna.si/index.php/svet-legend/63-legenda-o-zal-zenah

A:A.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook