Kmetijstvo objavil

Nanoški sir uradno med zaščiteno elito

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporoča: Nanoški sir je (z dne 5.10.2011) že šesti zaščiteni slovenski proizvod pri Evropski komisiji. Poleg omenjenega sira s planote Nanos imamo Slovenci še pet registriranih proizvodov: ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (ZOP), prleška tünka (ZGO), belokranjska pogača (ZTP), idrijski žlikrofi (ZTP) in prekmurska gibanica (ZTP).

Evropska komisija je v evropskem uradnem listu objavila uredbo o registraciji nanoškega sira kot zaščiteno označbo porekla. Ta označba porekla je kakovostni znak, ki ga navadno zakonsko pridobijo tista živila, katerih posebne kakovostne značilnosti so v veliki meri ali popolnoma odvisne od ozemlja, kjer jih pridelujejo. Pojem geografskega območja vključuje naravne razmere (podnebje, okoljske značilnosti) in človeški dejavnik (proizvodne tehnike, ki se izročajo iz roda v rod, obrtna obdelava), saj je le z združitvijo teh dejavnikov mogoče pridobiti edinstveni proizvod, ki ga ne morejo nikjer drugje posnemati. Proizvod pridobi označbo ZOP (ang. PDO Protected Designation of Origin), če faze pridelave, obdelave in predelave potekajo na omejenem geografskem območju. Kdor proizvaja izdelke z označbo ZOP, mora upoštevati stroge proizvodne postopke, predvidene s pravilnikom, upoštevanje teh predpisov pa zagotavlja pristojni nadzorni organ.

Nanoški sir
Sir so na mogočni planoti Nanos, po kateri je dobil tudi ime, pridelovali že v 16. stoletju. V preteklosti so na planoti Nanos izdelovali sir izključno iz ovčjega mleka. Ker se je po drugi svetovni vojni delež ovc zelo zmanjšal, so izdelali tudi manj sira. Ustni viri navajajo, da je bilo mogoče nazadnje dobiti Nanoški sir v Trstu leta 1954. Nanoški sir so leta 1986 ponovno začeli izdelovati v Mlekarni Vipava. Zaradi pomanjkanja ovčjega mleka zdaj sir izdelujejo iz kravjega mleka.

Za območje izdelovanja Nanoškega sira je značilno prepletanje sredozemskega in celinskega podnebja. Podnebje in prevladujoča kraška tla se kažeta tudi v kakovosti paše in pridelavi krme.

Mleko za proizvodnjo Nanoškega sira se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je Nanoški sir intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega območja, kjer se nahajajo zorilnice sira, se po dvomesečnem zorenju sira izoblikuje poseben, pikanten okus sira, ki je značilen za Nanoški sir (mkgp.gov.si).

 

 

Vir: Primorske novice, 6. oktober 2011
(http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6762/)

 

Martina Vodopivec

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook