Kmetijstvo objavil

Narava prepolovila pridelek

Letos je bila narava izjemno neprijazna do oljk, pa ne samo do teh. Za letošnje leto lahko mirno rečemo, da se je narava odločila uničiti kmetijstvo kot panogo. Mraz in silovita burja v začetku leta, huda suša, ki se je vlekla še od lani, ponekod tudi toča so marsikje prepolovili pridelek. Da, to ni več skrivnost – letošnja letina je zelo pičla.

Po zadnjih podatkih je pridelek oljkarjev oklestila vsaj za polovico. Zaradi suše so plodovi zastali v razvoju v nekaterih predelih pa se je dozorevanje skoraj ustavilo. Zato plodovi zorijo nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih.

»Med posameznimi nasadi so velike razlike, ki so posledica naloženosti oljk, osončenosti nasada, drugih okoljskih dejavnikov in agrotehničnih ukrepov, torej gojitvene oblike, rezi, gnojenja, namakanja … V letošnjem letu bo potrebno še bolj pozorno izbrati primeren termin za obiranje oljk, saj so od nasada do nasada zaradi vremenskih okoliščin zelo velike razlike v dozorevanju. Oljkarji naj čas obiranja prilagodijo velikosti nasada ter izračunajo koliko časa bodo potrebovali za obiranje,« je povedala Viljanka Vesel iz Centra za oljkarstvo pri koprski enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Zaradi deževnega vremena bi se obiranje namreč lahko zavleklo, plodovi bodo preveč dozoreli in trpela bo kakovost oljčnega olja.

Prvo vzorčenje plodov so opravili v drugi polovici septembra. Rezultati v laboratorijski oljarni so pokazali, da je nižja dobit kot v letu 2011, vendar višja kot s padavinami založeno leto 2010. Vzorčenje se je nato izvajalo vsak teden.

Oljkarji v tem letu vsekakor s pridelkom ne bodo zadovoljni. Strokovnjaki ocenjujejo da bo tega veliko manj, celo krepko več kot pol manj od normalno pričakovanega. Mogoče le na manj izpostavljenih legah oziroma tam kjer februarska burja ni imela največjo moč bo pridelek soliden.

»Letošnje leto so označile ekstremne vremenske razmere. Februarja so se temperature spustile tudi pod minust 10 stopinj Celzija, svoje je dodala izjemno močna burja. Močan veter je poškodoval krošnje, ponekod je listje povsem odpadlo, lubje na drevesih pa je popokalo. Nadaljevalo se je s sušo, ki se je vlekla še iz lanskega leta. Popolno katastrofo je nekoliko omilil septembrski dež, čeprav si marsikje plodovi, ki so v poletni vročini zastali v razvoju, niso opomogli.«

 

Vir:

Oljka, oktober 2012

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook