Zanimivosti objavil

Navadni brin

Zaradi skromnih zahtev in lepih oblik je brin priljubljena vrsta, ki jo najdemo tudi v več oblikah okrasnih sort.
Navadni brin raste po vsej Sloveniji v gozdovih ali suhih pobočjih kot
grm ali manjše drevo. V Logarski dolini ob poti k slapu Rinka raste
primerek, ki je visok kar 14 m. Raste zelo počasi in lahko zelo dolgo
živi. Po nekaterih ocenah naj bi doživel tudi 2000 let.

Spada v podrod Oxycedrus (igličasto brinje). Poznamo še dva podroda, in sicer Caryocedrus (J. drupacea iz Male Azije) ter Sabina (luskasto brinje).

Krošnja je nepravilna in lahko široka, pri drevesni obliki pa je
običajno stebrasta in ozka. Iglice so 1-2 cm dolge, koničaste in bodeče.
Je dvodomna vrsta. Moški cvetovi so eliptični, rumeni in rastejo v
pazduhah lanskoletnih iglic, ženski cvetovi so zelenkasti, težko opazni,
podobni listnim brstom in sestavljeni iz treh plodnih lusk. Te po
oploditvi omesenijo in tvorijo jagodast storž, ki ga imenujemo brinova
jagoda. Ta je sprva zelena, v drugem ali celo tretjem letu postane temno
modra in poprhnjena.

Je skromna vrsta in raste na vseh vrstah tal. Uspešno se uveljavlja na
slabših rastiščih, kjer mu konkurence ne delajo druge vrste. Odporen je
proti suši in ekstremno nizkim temperaturam. Potrebuje dovolj svetlobe. V
naravi je značilna, pomembna pionirska vrsta.

Njegov les je precej trd, trajen in prijetno dišeč. Njegov delež na trgu
je zanemarljiv, je pa zaradi svojih lastnosti zanimiv za izdelavo
manjših predmetov.

V ljudskem zdravilstvu je brin sestavni del ogromno pripravkov. Jagode
se uporablja pri težje prebavljivih jedeh. So pa tudi staro, staro
zdravilo za težave z želodcem. zunanja uporaba pri revmatičnih obolenjih
poveča prekrvavitev tkiv in zmanjša bolečine.
Znan je dober vpliv hlapnega olja na živčne motnje zaradi presnove.
Stranski učinki se pojavijo šele pri daljši uporabi večjih količin.
Njegova sorodna vrsta je smrdljivi brin (Juniperu sabina L.), ki pa je
strupen. Razlikujeta se že po tem, da smrdljivi brin nima iglic temveč
luske. V ljudskam zdravilstvu so ga uporabljali za pospeševanje
menstruacije, večkrat  pa je prišlo tudi do zlorabe.
Brinovec je draga alkoholna pijača, ki spodbuja tek,  brinovo olje pa verjetno ne manjka v nobeni domači lekarni.

Na vrtu je zaradi svoje počasne rasti enkratna središčna točka na gredi
nizkih, gomilasto rastočih vresovk. Ko ga boste posadili bo le počasi
rasel, kar pomeni, da bo oblika zamišljene gredice lahko dolgo ostala
nespremenjena. Iglice so precej bodeče. Okrog Novega leta pa je lepa
opora novoletnim lučkam. 
 

Viri:
Gale Toplak, K.: Zdravilne rastline na Slovenskem, Ljubljana, 2000, Mladinska knjiga
Brus, R.: Dendrologija za gozdarje, Ljubljana, 2005, Biotehniška fakulteta

Objavil/a Irena Likon
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook