Zanimivosti objavil

Navadni bršljan – strupena ovijalka

Navadni bršljan (Hedera helix) je
olesenela zimzelena ovijalka. Skupna dolžina rastline lahko doseže tudi
preko 50 m, uspeva pa tako v senčnih gozdovih kot tudi v slabši zemlji.
Za svojo rast potrebuje oporo, ki jo najde v drevesih ali zidovih.
Navzgor se vzpenja s pomočjo posebnih oprijemalnih koreninic, ki ji
služijo kot opora in hkrati srkajo hranilne snovi iz razpok, kamor se
usidrajo.

Obstajajo tri podvrste navadnega bršljana:
• Hedera helix subsp. helix. (srednji, severni in zahodni del Evrope):
rastlina nima korenik (rizomov), zreli plodovi so temno modre barve
• Hedera helix subsp. poetarum Nyman (jugovzhodni del Evrope in
jugozahodni del Azije – Italija, Balkan, Turčija): rastlina nima korenik
(rizomov), zreli plodovi so oranžno-rumene barve
• Hedera helix subsp. rhizomatifera (jugovzhod Španije): rastlina s koreniko, zreli plodovi so temno modre barve

Mladi listi navadnega bršljana so
svetlo, stari pa temno zelene barve in celorobi. Spodnji listi so
srčaste, zgornji pa ovalne oblike. Majhni cvetovi so beli ali svetlo
zeleni in združeni v kobule velikosti 3-5 cm. Bogati so z nektarjem in
predstavljajo pomemben vir hrane žuželkam. Rastlina cveti od poznega
poletja (september) do pozne jeseni (oktober). Oplojeni cvetovi pozno
pozimi in spomladi postanejo majhne temno modre jagode. V enem kobulu je
lahko ena do šest jagod velikosti 6 mm. Čeprav so za ljudi strupene, je
pomembna hrana mnogim pticam. Tudi mleček in listi navadnega bršljana
so za človeka strupeni, z njim pa se prehranjujejo nekatere žuželke
(paličnjaki).
Bršljanu ustreza bolj vlažno rastišče, vendar prenese tudi daljše
obdobje suše. Nizkih temperatur se ne ustraši, kajti z lahkoto se bojuje
tudi s temperaturami pod ničlo. Nasprotno pa bršljan »trepeta« pred
vročino in prav nič mu ne ustreza direktno sonce. Od njega ima raje za
večji del dneva polsenco ali senco. Bršljan je razširjen vse od
severovzhoda Irske do južnega dela Skandinavije, od juga Španije vse do
Ukrajine in severne Turčije. Mejo razširjenosti na severu in vzhodu
predstavlja temperatura -20C, medtem ko ga na zahodu in jugozahodu
nadomestijo druge vrste bršljana.

Danes se ga goji kot okrasno rastlino. Več kot 30 kultivarijev je bilo
selekcioniranih na principu barve in oblike listov (rumen, bel,
pisanolistni, deljeni listi, vijolično steblo, …) in počasi rastoče
rastline z manjšimi listi oziroma pritlikave rastline primerne za v
stanovanja. V naravnem okolju pa bršljan predstavlja zelo pomemben vir
hrane nekaterim divjim živalim. Njegove cvetove obišče več kot 70 vrst
žuželk, medtem ko so jagode hrana vsaj šestnajstim vrstam ptic. Poleg
tega njegova bujna in kompaktna rast daje prijetno vednozeleno zavetje.

Kljub strupenim lastnostim so navadni bršljan včasih uporabljali v
tradicionalnem ljudskem zdravilstvu. Tako so mleček rastline uporabljali
za odstranjevanje bradavic, liste in jagode pa so včasih uporabljali za
zdravljenje kožnih in nekaterih drugih boleznih. Liste nabiramo v
poletnem času (pred cvetenjem) in jih počasi sušimo v senci na prepihu
razprostrte v tankem sloju. Zelišče hranimo na temnem, suhem, in zračnem
prostoru. Listi so grenkega in neprijetnega okusa. Plodov NE
uporabljamo za zdravljenje.

Uporaba v ljudski medicini:
• zmečkani sveži listi ali sok teh se uporablja za zunanjo uporabo kot antirevmatik in antinevralgik
• prevretek svežih listov se uporablja za kopel kot antirevmatik, za lajšanje nevritisa in artritisa
• mazilo (15% zmletega bršljana in 85% masti) se uporablja za lajšanje bolečin
• zavretek – pest listov v dveh litrih vode, se lahko uporabi po šamponiranju, da lase potemnimo in postanejo bolj sijoči

OPOZORILO:
Vsi deli rastline so strupeni in je potrebna skrajna previdnost pri
uporabi, še posebej pri otrocih in pri oslabelih osebah. Bršljanovi
listi lahko pri nekaterih osebah povzročijo kontaktni dermatitis.
Zdravilnost: rastlina NI primerna za samozdravljenje za notranjo uporabo zaradi strupenosti

Vir:
http://en.wikipedia.org/wiki/Hedera_helix

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook