Zanimivosti objavil

Navadni tolščak ali portulak

Na vrtovih in njivah poganjajo različni
pleveli, vendar vsi pleveli niso neuporabni. Najdejo se tudi takšni, če
nanje gledamo z drugačnimi očmi, ki so koristni. V to skupino sodijo
vsem znana regrad in kopriva ter navadni tolščak ali portulak (Portulaca
oleracea). Verjetno ste ga že opazili na svojem vrtu in se jezili nanj,
saj se ga je težko znebiti.
 
Rastlina izvira iz Azije in za rast potrebuje veliko toplote, sonca in
odcedna tla. Navadni tolščak je nizka enoletna rastlina z rahlo sočnimi
listi in stebli. Plazeče in razvejano steblo je gladko, rdečkaste barve
in z izmeničnimi listi. Cvetovi so svetlo rumene barve, odprti čez dan
in takoj ko se zmrači se zapro. Cveti od maja pa vse do jeseni. Tolščak v
višino zraste od 15 do 30 cm visoko. Njegovo botanično ime izhaja iz
latinske besede »Portula« kar pomeni mala vrata prav zaradi načina
odpiranja kapsul ko je plod zrel. Arabci so portulak v srednjem veku
imenovali »baqla hamqa« – nora rastlina – zaradi ‘norega’ načina
razraščanja stebla, kot da je rastlina brez nadzora. Portulak
razmnožujemo s semeni. 

V mrzlem podnebju sejemo tolščak pozno
spomladi v setvene pladnje, in ko mine nevarnost zmrzali, rastlinice
presadimo na prosto. V toplih predelih pa ga sejemo na prosto vse
poletje na  sončno lego, na kakovostna, peščena in odcedna tla. Semena
le rahlo prekrijemo s prstjo in nekoliko stisnemo. Za svojo rast
potrebujejo dovolj vlage, zato rastline po potrebi zalivamo. Portulak
raste zelo hitro, zato ga lahko prvič režemo že po treh do štirih
tednih. Režemo ga redno, vendar pa moramo pustiti vsaj dva osnovna lista
in odrezati vsak cvet sproti. Po rezi se rastlina zopet hitro obraste.

Tolščak ima poleg »funkcije«plevela še dve bolj plemeniti lastnosti.
Prva je ta, da ga lahko uporabljamo v kulinarične namene kot zelenjavo.
Ima osvežilen, kiselkast in nekoliko slan okus. Mlade liste nabrane v
poletnem času pred cvetenjem se uporablja sveže v solatah ali pa kuhane v
zelenjavnih juhah (mineštrah). Lahko jih tudi  konzerviramo v olju.
Mladi poganjki in listi se odlično podajo k preprostim svežim solatam.
Kuhan portulak pridobi za mnoge nezaželeno sluzasto teksturo. To rešimo
tako, da po kuhanju primešamo k drugi zelenjavi z bolj močno aromo
(kuhano posebej). Uporablja se ga za razne omlete (frtalje), odličen je
tudi paniran in še in še. Kuhan tolščak ponudimo k sirom, kuhanemu jajcu
in kruhu.

Portulak ima tudi zdravilne lastnosti. Krepi imunski in srčno-žilni
sistem. Blaži vnetja, izboljšuje krvni obtok, preprečuje nastajanje
strdkov v arterijah. Raziskave so potrdile, da deluje na avtoimunske in
srčne bolezni, varuje pred prostimi radikali, ki povzročajo raka in
lajša posledice staranja, zmanjšuje holesterol v krvi, znižuje krvni
tlak, sporšča gladke mišice, deluje protibolečinsko, odpravlja gliste.
Vsebuje maščobe omega-3 (koristne pri zdravljenju bolezni srca in
ožilja) celo več kot v ribah. Sluzi, antioksidante, vitamine A,C in E,
betakaroten ter antioksidant glutation, minerale kalij, kalcij, mangan
in železo.

V ljudski medicini navadni tolščak uporabljajo za znižanje telesne
temperature (10 g cvetočih vršičkov pustimo stati nekaj ur v ½ l vode.
Prefiltriramo in pijemo tri skodelice toplega čaja na dan). V primeru
notranjih zajedalcev (25 g listov in cvetočih vršičkov damo v ½ l vrele
vode. Prefiltriramo po nekaj minutah in pijemo tri skodelice toplega
čaja na dan). Tolščak velja tudi za naravno blažilo, uporablja se ga za
suho in pordelo kožo, poznan je tudi kot diuretik. Semena so hranljiva
in bogata z beljakovinami.

OPOZORILO:
Čezmerni odmerki suhega tolščaka lahko povzročijo želodčne motnje, kar pa je pri surovem izključeno.

Vir:
http://www.cucinainsimpatia.net/viewtopic.php?f=79&t=10545

http://en.wikipedia.org/wiki/Portulaca_oleracea

foto:
http://lh4.ggpht.com/_HqO5r5VuDOs/RjIPiQksGcI/
AAAAAAAAAMM/GyJzhIh_wyo/Portulaca+oleracea.jpg

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook