Kmetijstvo objavil

NEFORMALNO SREČANJE KMETIJSKIH MINISTROV EU V LITVI

Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan se od včeraj udeležuje dvodnevnega neformalnega srečanja kmetijskih ministrov EU. V okviru srečanja je danes potekalo tudi neformalno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo, katerega tema je bila »Perspektiva družinskega kmetovanja v okviru globalizacije«. Tema je postavljena v kontekst mednarodnega leta družinskih kmetij 2014, določenega na podlagi sklepa Generalne skupščine Združenih narodov. Glavni namen te iniciative združenih narodov je, da se promovira družinske kmetije kot socialno željen sistem kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju kulturnih vrednot,  zagotavlja okolju prijazno kmetijsko pridelavo in je hkrati ekonomsko vzdržen.

Minister mag. Židan je na zasedanju poudaril velik pomen družinskih kmetij v Sloveniji, saj gre za prevladujoči model v slovenskem kmetijskem sektorju. Družinske kmetije predstavljajo steber evropskega kmetijstva in pomembno je, da se z ustreznimi ukrepi zagotovi, da bodo to vlogo imele tudi v prihodnje.  

Družinske kmetije niso le podjetniški subjekt, temveč v svoji funkciji združujejo pomembne socialne in družbene vrednote. Poudaril je, da so družinske kmetije v Sloveniji ključne za proizvodnjo varne in kakovostne hrane, zagotavljanje dobrega stanja okolja in narave, vključno z dobrim stanjem voda, varstvom zemljišč, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, pa tudi s socialnega vidika ter ohranitve vitalnega podeželja. 

Zaradi svojih posebnosti se družinske kmetije soočajo z določenimi omejitvami,  kot so otežen dostop do kapitala ter kmetijskih zemljišč, neugodna starostna struktura, zmanjševanje zaposlenosti v kmetijstvu in prepočasno generacijsko prestrukturiranje, ki zmanjšujejo njihovo konkurenčnost. Zato je treba sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi lahko podremo dolgoročni obstoj tega modela kmetijske pridelave.

Minister mag. Židan je poudaril, da Skupna kmetijska politika, zlasti politika razvoja podeželja, že nudi velik nabor ukrepov za podporo družinskim kmetijam, da pa morajo biti ti ukrepi koncipirani na način, da krepijo inovativnost, kmetije spodbujajo k večji prilagodljivosti, inovativnosti, strateškemu načrtovanju in da so naravnani k spodbujanju optimalne izkoriščenosti proizvodnih dejavnikov – delovne sile, kapitala in zemljišč.

V Sloveniji, kjer zemljišč primanjkuje oz. obstaja velik delež zemljišč v območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, je ključnega pomena za preživetje kmetij spodbujanje preusmerjanja v proizvode z višjo dodano vrednostjo, proizvode višje kakovosti in ohranjanju trajnostnih kmetijskih praks. Ključen je tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti. Družinskim kmetijam je treba omogočiti lažji dostop do investicijskih podpor, zlasti za mlade kmete. Poleg tega je treba sprejeti dodatne aktivnosti za prenos uporabnega znanja. Slovenija zato v novem Programu razvoja podeželja načrtuje dodatne ukrepe, ki naj bi kmetom omogočili pridobitev podpore tudi za specialna svetovanja. Problem relativne majhnosti družinskih kmetij in njihovo razdrobljenost bi morali nasloviti z zložbo kmetijskih zemljišč. Poleg tega bi bilo treba spodbuditi aktivnosti za zaščito kmetijskih zemljišč pred pozidavo. Pomembno je tudi, da so davčne obremenitve v kmetijstvu pravične, sorazmerne in da pri tem upoštevajo specifični položaj družinskih kmetij. 

Minister je kot ključni ukrep izpostavil še organiziranje kmetij preko zadrug ali organizacij proizvajalcev, s čimer se lahko pomembno prispeva h krepitvi vloge in pogajalske moči družinskih kmetij in kmetij nasploh znotraj dobavne verige. Predlagal je tudi sprejem ustreznih ukrepov na strani povpraševanja, npr. na način, da bi posameznim proizvajalcem kot organizacijam proizvajalcev olajšali sodelovanje pri dobavi proizvodov javnim subjektom v okviru javnega naročanja. To bi moralo dati prednost lokalnim proizvajalcem in s tem prispevati h krepitvi lokalne oskrbe.mko

 

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook