Kmetijstvo objavil

Nesmiselna zavarovanja bi lahko zamenjal sklad

Potem, ko je prizadete kmete v Vipavski dolini obiskal Ciril Smrkolj,  predsednik kmetijsko gozdarske zbornice in omenil možnost ustanovitve solidarnostnega sklada se je pri kmetih zglasila še Tanja Strniša,državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu.

Najprej je obiskala vinograde, ki imajo protitočni sistem mrež v lasti selekcijsko-trsničarskega središča Vrhpolje. Kasneje si je ogledala škodo, ki jo je za seboj pustilo neurje s točo v sadovnjakih kmetije Šinigoj pri Renčah. Nazadnje pa se je v Biljah sestala s predstavniki društva lastnikov in najemnikov kmetijskih zemljišč in s svetovalci kmetijskega zavoda Nova Gorica.

Glavni argument srečanja je seveda bil – kako zavarovati pridelke pred naravnimi nesrečami. »Na ministrstvu opažamo, da število kmetov, ki pridelke pred škodo zaradi naravnih nesreč zavarujejo pri zavarovalnicah, iz leta v leto upada.  In to kljub temu, da država subvencionira kar polovico zavarovalne premije,« je povedala  državna sekretarka in dodala: »Če je kdo izključno kmet, se mi zdi negospodarno, da svojega pridelka ne zavaruje. A radi bi razumeli, zakaj sistem ne deluje.«

Tomaž Šinigoj je kot predstavnik kmetov podal nekaj izračunov in tudi razložil zakaj zavarovanja pridelkov niso vedno smiselna in se sklepanje le-teh ne splača. »Glavni razlog so pogoji za sklenitev zavarovanja in merila za povračilo škode. Vinogradnikom pa se zavarovanje ne splača že zaradi nizkega izkupička od prodaje grozdja.« Šinigoj je še dodal, da je morda vzrok temu tudi dejstvo,da vsi načini zavarovanja niso dovolj poznani.

Kot kaže bo sistem zavarovanj bil pod budnim očesom  države. Tako kot kmetijska zbornica se tudi državna sekretarka  nekako strinja z idejo o vzajemnem skladu. »V sklad bi nekaj prispevali kmetje in država, potem pa bi na kupu imeli denar za hitro pomoč tistim kmetom, ki bi jih prizadela ta ali ona ujma,« in dodala »Obstaja pa še možnost ”zavarovanja virov dohodka”,saj so kmetje lahko ob prihodke tudi zaradi drugih vzrokov. Kajti dejstvo je, da bo tveganj na svetovnem trgu vse več in dejstvo je tudi, da se soočamo z vse pogostejšimi ujmami« je še povedala  Strniša.

Vzajemni sklad potrebuje …

»Vendar ne eno ne drugo ne bi delovalo v vsakem primeru. Za zavarovanje virov dohodka bi kmetje morali voditi knjigovodstvo, vzajemni sklad pa bi bil predrag, če bi nanj pristali le največji pridelovalci,« je Strniša razložila smisel sklada.

 Martina Vodopivec

Vir:
Primorske novice, 5. avgust 2011

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook