Gozdarstvo objavil

(Ne)varni okrasi gozda

Letošnje poletje, ki je bilo izjemno sušno gobarji niso prišli na svoj račun, toda tu je jesen in še veliko priložnosti za gobarjenje. Slovenci veljamo za gobarsko nacijo,a tega, koliko ljudi v resnici gobari ni mogoče niti približno oceniti. V Sloveniji imamo 26 gobarskih društev in vsak šteje okoli 100 članov, a število gobarjev je seveda bistveno večje.

Gobarjenje je v naših krajih že zelo stara »obrt«, saj začetki raziskovanja segajo že kar v začetek 16. stoletja. Zapisov o gobah v slovenskem jeziku je bilo vse do 19. stoletja zelo malo, prvo knjigo o gobah smo dobili šele leta 1923. Slovenska gobarska in mikološka društva so v času svojega delovanja določila preko 3000 različnih gob in jih tudi poimenovala s slovenskimi imeni. Je pa v naših gozdovih še več gob, ki pa še niso do potankosti raziskane. Na svetu je okoli 10000 vrst višjih gliv, približno en do dva odstotka gob je smrtno strupenih, nekaj odstotkov več je strupenih vrst, druge so užitne, pogojno užitne ali neužitne. Pojem pogojno užitna goba v največji večini primerov pomeni, da je surova goba strupena, prekuhana pa užitna. Lahko pa pomeni tudi, da je goba užitna, v kombinaciji s alkoholom pa postane strupena. O okusu gob pa ne pove veliko njena užitnost, saj je lahko tudi užitna goba neokusna, neužitna pa je dobila takšno oznako, ker je morda olesenela. Za zdravje ljudi so najbolj nevarne smrtno strupene gobe, ki jih je pri nas 29 vrst, nekatere izmed njih so na žalost podobne nekaterim užitnim vrstam, zamenjava pa je lahko velikokrat tudi usodna. Najpogostejša zastrupitev je pri nas pri zamenjavi zelene mušnice za zelenkasto golobico ali s podobnimi vrstami, koničasto mušnico pa lahko nevede zamenjamo s enim od kukmakom, po domače rečeno šampinjonom. Veliko zastrupitev se konča na srečo le s prebavnimi motnjami. Pomembno je, da gobarji nabirajo le tiste gobe, ki jih zares dobro poznajo, sicer naj jih raje kupijo v trgovinah, kjer je izbira dokaj velika, kakovost pa nadzorovana. Pomembno je vedeti, da tudi sicer užitne gobe lahko povzročijo prebavne in druge zdravstvene motnje, če jih nabiramo na območjih, ki so onesnažena. Predvsem v Šaleški dolini so gobe zelo obremenjene s težkimi kovinami, kadmijem, svincem in živim srebrom.

Nabiranje gob v plastične vrečke je z zakonom prepovedano. Moramo pa tudi vedeti kako se gobe pravilno nabira, saj je pomembno, da pri nabiranju ne poškodujemo podrasti in tal. Nikoli ne brcajmo gob, ki jih ne poznamo, gobe jedo tudi živali, saj so za njih imeniten priboljšek.

Gobe uživajmo v manjših količinah, kajti gobe so začimba in ne živilo!

Vir: Priloga časopisa Večer, Bonbon, 11.9.2012, http://www.gobe.si/

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook