Vrtnarstvo objavil

Nevarnosti pri uporabi divje rastočih rastlin

Moto »nazaj k naravi« je vedno bolj priljubljen in ljudje so se množično zopet začeli zavedati, kako zdravo je uživati plodove narave in da je takšno početje tudi cenovno bolj ugodno od kupovanja iz tujine uvoženih živil. Vse lepo in prav, vendar tudi pri tem ne gre pretiravati, saj nepoučenost ali prekomerno nabiranje in uživanje lahko vodijo do neprijetnih posledic. Tudi tu je torej dobro uporabiti glavo in se držati načela manj je več.

 

Nevarnosti uporabe divje rastočih rastlin za človeka

V pomladnih mesecih, ko rastline še nimajo popolnoma razvitih vseh delov, je marsikatero rastlino težko prepoznati in tako tudi literatura ni v veliko pomoč. Pogost primer je denimo zamenjava čemaža in šmarnice, ki pa je nevarna, saj so šmarnice strupene. Za nabiranje moramo rastline zelo dobro poznati v vseh razvojnih stadijih in se tako morebitni zamenjavi izognemo. Škodljive oziroma strupene snovi v rastlinah lahko povzročajo blažje ali resnejše zdravstvene težave-enako velja tudi za užitne in zdravilne rastline (prekomerno uživanje ima lahko neprijetne posledice). 

 

Nestrokovno in k zaslužku naravnano zeliščarstvo je treba jemati z rezervo, če o znanju ljudi, ki ga oznanjajo, dvomimo. Ne smemo se prepričati, da je vse kar raste v naravi na voljo za uživanje in uporabo. Problem se lahko pojavi tudi, kadar prekomerno uporabljamo rastline z zdravilnimi učinki ali prepogosto. V zadnjem času se pojavljajo zastrupitve z rastlinami, ki so bile prej v uporabi le v primeru bolezni, poredko ali kratek čas, povzročajo pa trajne okvare, ki postanejo očitne šele po daljšem kopičenju učinka. Enako velja tudi za zunanja zdravila, denimo arnika v žganju za rane ali šentjanževo olje. Človek se po preizkušanju domačih zdravil ob neuspehu obrne na zdravnika in zamolči dolgotrajno uporabo nekaterih zdravil iz domače lekarne. Opozoriti je treba tudi na to, da določene rastline na določenem območju niso škodljive, če pa zrastejo v drugem okolju, pa so za človeka lahko celo nevarne.

 

Ogrožanje rastlinskih populacij

Poudariti je seveda treba še drugo plat težave. Množično nabiranje bi lahko namreč ogrozilo številne vrste rastlin. Nabiranje nadzemnih delov trajnic ali plodov v zmernih količinah ni tako sporno, razen pri ogroženih in redkih vrstah. Bolj problematično je nabiranje podzemnih delov trajnic, saj brez njih te rastline pač ne morejo preživeti, ali pa nabiranje cvetov ali celovitih delov enoletnic. Ljudje pa smo postali preveč temeljiti in pri množičnem nabiranju divjega rastja bi to lahko pomenilo veliko škode. 

 

Varna uporaba divje rastočih rastlin

Nabirajmo le tisto, kar resnično dobro poznamo v vseh razvojnih fazah in namerimo le toliko, kolikor potrebujemo za sproti oziroma za najdlje eno leto, če bomo vlagali ali sušili. Nabirajmo le plodove ali druge dele trajnic tako, da ne prizadenemo populacije, divje rastline pa uporabljajmo le kot dodatek k prehrani. Ne širimo znanja o uporabnosti neke rastline, če je niti sami ne poznamo prav dobro in ne nabirajmo rastlin ob prometnih cestah in na onesnaženih tleh. Če nam nekdo posreduje znanje o določenih divjih rastlinah, se dobro pozanimajmo o verodostojnosti znanja, ki ga prejmemo.(Vir: Papež, 2010)

   

 

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook