Nič več domačih sadik

Nič več domačih sadik v Centru za vzgojo sadik Purisima, kjer so na leto vzgojili približno milijon sadik zelenjave, in to zaradi pomanjkanja vode za zalivanje. Vendar pomanjkanje vode ni edini razlog za to, da v centru letos ne bodo vzgajali sadik. V Kmetijski zadrugi Agraria namreč ugotavljajo, da se jim vzgoja sadik v dotrajanih rastlinjakih ne splača več. To pomeni, da bo center, ki je skoraj trideset let oskrboval domače vrtičkarje in tudi večje pridelovalce zelenjave v Istri in drugod po Sloveniji, ostal zaprt.

»Žal ta posel za nas ni več donosen. Konkurenca, ki pritiska na vse strani, narekuje drugačen pristop, ki pa si ga mi v tem trenutku niti pod razno ne moremo privoščiti,« pojasnjuje v. d. direktorja KZ Agraria Robert Fakin.

Zadrugi se ne splača, da bi na Purisimi nadaljevala z vzgojo sadik, poleg tega bi bili tamkajšnji rastlinjaki potrebni temeljite prenove, za kar pa Agraria trenutno nima denarja. V obnovo precej dotrajanih rastlinjakov bi namreč morala zadruga vložiti skoraj 300.000 evrov. Prodaja rastlinjakov pa ne pride v poštev, saj ima zadruga del tamkajšnjih zemljišč v najemu pri skladu kmetijskih zemljišč.

»Treba je urediti namakalne rampe, obnoviti tla v rastlinjakih, transportne poti… Predvsem pa bi morali preiti na nov način ogrevanja. Kurilno olje je zelo drago, poleg tega pa so rastlinjaki zelo slabo izolirani in nam dejansko denar za ogrevanje uhaja skozi okna,« pojasnjuje Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v Purisimi.

Fakin je takoj, ko je prevzel vodenje Agrarie napovedal, da bo treba ‘odžagati suhe veje’, ki zadrugi prinašajo izgubo, in izboljšati poslovanje. »Želimo se rešiti stroškov in hkrati ohraniti Purismo kot nekakšno ‘srce’ Agrarie, ki bi lokalnega kmeta zalagala s kakovostnimi sadikami po ugodni ceni. Zavedam se, da je Purisima del Agrarie, a če hočemo ohraniti zdravo jedro zadruge, je treba tisto, kar ne prinaša takojšnjega dobička, oziroma nima prihodnosti, izločiti,« pojasnjuje Fakin.

Biti konkurenčen ne pomeni biti samo najcenejši

»Večino sadik bomo nabavljali pri proizvajalcih iz drugih koncev Slovenije, nekaj pa jih bomo uvažali tudi iz Italije. Izbirali pa bomo le tiste sorte, ki so značilne za Istro in tam tudi dobro uspevajo. Vsaka vrsta zelenjave potrebuje svoj toplotni režim… Biti konkurenčen ne pomeni biti samo najcenejši. Potrebna je tudi kakovost. In če je ne moreš zagotavljati, je bolje, da se tega več ne greš,« še dodaja Patricija Pirnat.

Ena od idej kako ohraniti Purisimo bi bila ustanovitev skupnega podjetja Purisima d. o. o., v katerem bi zadruga ohranila svoj delež. »Trenutno še iščemo potencialnega partnerja. Nekaj ponudb smo že prejeli, vse so domače, torej slovenske,« je zadovoljen Fakin.

Bruno Peroša, član upravnega odbora zadruge in eden od zadružnikov, ki je oddal ponudbo pravi: »Škoda se mi zdi, da bi opustili dejavnost vzgoje sadik na Purisimi. To znamo delati in prav je, da to počnemo še naprej. KZ Agraria obstaja že več kot 60 let. Ne smemo si dovoliti, da bi zašla v težave kot se je že zgodilo premnogim slovenskim podjetjem. Zato je treba strniti vrste in si pomagati.«

Vir:

Primorske novice, 11. marec 2013

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook