Kmetijstvo objavil

Nizke cene mesa

Kmetje, ki se ukvarjajo z rejo živine za
meso, so že kar lep čas precej zaskrbljeni nad absurdnim zniževanjem
odkupnih cen mladih pitanih govedi. Cena se je namreč po podatkih
znižala za kar nekaj deset centov, zadnja ugotavljanja pa kažejo, da
znaša v povprečju odkupna cena za razreda U2 in U3 samo še okoli 2,70
evra in manj, medtem ko moramo za primerjavo poudariti, da odkupne cene v
Nemčiji in Avstriji za isto kategorijo znašajo več kot tri evre.


Kaj je vzrok padanju cen?
Predvsem povečana ponudba živali in
manjša prodaja mesa sta tista vzroka, da se odkupna cena mesa že kar
nekaj časa niža. Vedeti moramo, da je v najvišjem kakovostnem razredu
ocenjen le majhen delež živali, več jih pristane v drugem in tretjem
kakovostnem razredu, zaradi tega rejec prejme še manj za svojo žival.
Odkupovalci zniževanje zagovarjajo s tem, da se na osnovi ponudbe in
povpraševanja oblikuje tudi cena, in ker naj bi kmetje imeli v svojih
hlevih dovolj živali, se cena tedensko znižuje.

Kakor je edino normalno, so kmetje
zaradi odkupnih cen ogorčeni. Prepričani so, da je cena veliko prenizka
in poslujejo z veliko izgubo. Poudarjajo, da za kakovostno tele z maso
250 kg odštejejo najmanj 700 evrov, po 12 mesecih in več krmljenja pa za
bika prejmejo okoli 1.080 evrov (400 kg x 2,70 evra), kar je veliko
premalo, da bi pokrili stroške reje in pri tem tudi kaj zaslužili, saj
znaša njihov bruto prirastek le nekaj več kot 0,8 evra na krmni dan.
Glede na to, da je trenutno bikov dovolj (uvoz mesa je namreč prevelik),
klavnice odkupujejo bolj kakovostne živali, te pa je treba krmiti
kakovostno, in zahteva se tudi nakup kakovostnega teleta, ki pa je zelo
drago.

Države v EU, kot so Avstrija, Italija in Nemčija so pri težavah pri
prireji mesa svojim kmetom hitro priskočila na pomoč, kar je pripomoglo k
temu, da ni prišlo do težav. Zato tudi slovenski kmetje pričakujejo od
države, da  bo po hitrem postopku poskušala pomagati. Države, kot so
Avstrija, Italija ali Nemčija, se zavedajo, da je treba samooskrbo
ohraniti na čim višji ravni, saj lahko glede na odkupno ceno govejega
mesa v nekaj letih pričakujemo precej manjši stalež goved v Evropi.
Kmetje poudarjajo, da se lahko zgodi, da pri nas kakovostnega govejega
mesa v prihodnje ne bo več, saj uvažamo večinoma cenejše in manj
kakovostno meso.

Kakšna cena je primerna? Da bi lahko slovenski rejci
poslovali pozitivno, bi morala biti odkupna cena govejega mesa vsaj 3,50
evra in več. Zviševanje cen so nekaj časa  pri nas zviševali
italijanski in avstrijski kupci goved, ki so kot izhodišče za odkupno
ceno jemali ceno v svojih državah. Po dveh, treh letih so osvojili
slovenski trg in sedaj plačujejo le nekaj centov več kot slovenski
odkupovalci. Da je pri nas nekaj narobe, dokazujejo Avstrijci, ki za
našega bika plačajo več, kot ga plača naš mesar, goveje meso pa
pripeljejo in prodajo po nižji ceni, kot je pri nas. To kaže na nižje
stroške pri klavniških storitvah, kamor so vključene tudi precej nižje
cene uničevanja klavniških odpadkov, še dodajajo kmetje.

Poudariti je potrebno, da so odkupne cene mesa krav in telic so v
Avstriji in Nemčiji za zdaj precej višje kot pri nas. V Nemčiji se je
zniževanje odkupnih cen ustavilo in je doseglo najnižjo točko. Do konca
leta naj bi se odkupna cena ponovno zviševala, veliko pa bo odvisno od
prodaje v trgovinah, izvoza mesa ter kako močan bo ameriški dolar v
primerjavi z evrom. Od tega je namreč odvisno, kakšni bodo stroški
posameznih krmnih komponent.

Rejci so se na že prej omenjeni razkorak med stroški prireje in
odkupnimi cenami odzvali različno. V oceni stroškov prireje je domače
delo skupaj s prispevki vrednoteno na ravni povprečne plače v Sloveniji,
kar je po vsej verjetnosti več, kot v trenutnih razmerah rejci v
resnici vrednotijo oz. plačujejo. Marsikateri rejec raven dohodka
»ohranja« tudi na račun amortizacije, kar na kratek rok sicer ni
problematično, v daljšem obdobju pa vsekakor pomeni slabenje vitalnosti
rej.

Resnično drži, da velik del prireje mladih pitanih goved poteka na
območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje ter da imamo marsikatero
rejo, kjer zaradi naravnih danosti krmijo le s krmo iz travinja, vendar
velja tudi te rejce opozoriti, da dodatna ekstenzifikacija reje (pri tem
mislimo na priraste) na račun zmanjševanja dokupljene krme ni smotrna.
Zakaj je temu tako? V zadnjih dveh letih je cena enote energije ter
beljakovin nižja od energije in beljakovin, pridelanih na lastnih
površinah, še posebno na OMD. S podaljševanjem obdobja prireje se
potrebe po domači voluminozni krmi povečajo, tako da je na omejenih
površinah treba pridelati več. Rezultat tega je slabša kakovost doma
pridelane voluminozne krme in prepogosto krat zanemarjen vidik izgub
energije skozi vzdrževalne potrebe živali, kar se na koncu odraža tudi
pri slabšem klasificiranju živali, in to v sistemu, ki se že sam po sebi
nagiba h kaznovanju, in (žal) ne k nagrajevanju za klavne trupe, ali
drugače rečeno, k skrbi rejca za boljše rezultate.

Pomembno je torej, da začne država ceniti domače in poskuša biti tem
bolj naklonjena domačemu rejcu, ki goji kvalitetno meso. Dejansko se
lahko zgodi, da v prihodnosti ne bomo imeli svojega domačega goveda za
zakol, če se to ne bo nobenemu rejcu več izplačalo.

Vir:Kmečki glas

OBJAVIL/A URŠKA GRIČNIK

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook