Gozdarstvo objavil

NOVA GROŽNJA LESNATIM RASTLINAM V SLOVENIJI – KITAJSKI IN AZIJSKI KOZLIČEK

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje – Fitosanitarna uprava RS (FURS) obvešča, da obstaja nevarnost vnosa kitajskega kozlička (Anoplophora chinensis) in azijskega kozlička (Anoplophora glabripennis), ki sta nevarna karantenska škodljivca številnih lesnatih rastlin. Škodljivca do sedaj v Sloveniji še nista bila najdena.

FURS opozarja vse, ki opazijo znake napada kitajskega ali azijskega kozlička, da ob sumu pokličejo Službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu, fitosanitarno inšpekcijo ali FURS. Vse uvoznike, distributerje in pridelovalce gostiteljskih rastlin kitajskega kozlička FURS poziva, da opazujejo rastline in morebitne znake napada takoj javijo pristojnim institucijam, še zlasti, če ugotovijo odraslega hroščka oziroma njegove izletne odprtine v deblih. Pri tem je treba biti še posebej pozoren na uvožene sadike javorjev in bonsajev iz držav, kjer je škodljivec navzoč, zlasti s Kitajske.

Oba kozlička sta precej velika hrošča črne barve z belimi pikami, škodljive pa so ličinke, ki se zavrtajo v les. Prikrito se lahko prenašajo jajčeca ali ličinke v sadikah lesnatih rastlin ali bonsajih ter v lesenem pakirnem materialu, v katerem se uvaža granit ali kamenje, škodljivca pa je težko odkriti. Kitajski in azijski kozliček izvirata z daljnega vzhoda in sta bila v preteklih večkrat zanesena v Evropo. V več evropskih državah so bile odkrite številne najdbe kitajskega kozlička kot posledica vnosa z napadenimi sadikami javorja z izvorom s Kitajske, azijski kozliček pa je bil najden na več lokacijah v okolici skladišč uvoznikov, ki z daljnega vzhoda uvažajo kamenje ali granit.

 

Kitajski kozliček

Napada več kot 60 vrst lesnatih rastlin. V Evropi je bil najpogosteje ugotovljen na javoru, ostale gostiteljske rastline so: divji kostanj, platana, topol, brest, rododendron, vrtnica, albicija, panešplja, jablana, hruška, jelša, gaber, breza, bukev, hrast, vrba, leska, dren, šipek in še številne druge. Na Kitajskem in Japonskem je to nevaren škodljivec citrusov. Kitajski kozliček je precej velik hrošč črne barve z velikimi lisami na pokrovkah. V dolžino meri do 35 mm in ima značilne tipalke, ki so daljše od telesa. Hrošči letajo od junija do avgusta. Škodo povzročajo do 4,5 cm dolge ličinke, ki se zavrtajo v spodnji del debla ter v korenine. Zabubijo se v lesu, hrošči pa se nato pregrizejo skozi izletne odprtine premera 1 do 1,5 cm in se najprej hranijo z objedanjem listja, pecljev in mlade skorje na poganjkih. Razvoj škodljivca traja v Evropi od 2 do 3 leta. V Evropi se je doslej kitajski kozliček razširil na urbanih območjih Lombardije v Italiji (okolica Milana in Brescie), kjer ga na več lokacijah ni več mogoče izkoreniniti. Na Nizozemskem je bil doslej najden na 6 lokacijah, o posameznih najdbah tega škodljivca v povezavi uvozom sadik javora s Kitajske so poročali tudi iz Nemčije, Danske in Velike Britanije.

 

Azijski kozliček

Je zelo podoben kitajskemu kozličku, njegova ličinka pa se zavrta v zgornji del debla dreves in v debelejše veje, tam najdemo tudi izletne odprtine. Tudi azijskega količka so največkrat našli v drevesih javora, sledijo breza, divji kostanj, platana, topol, vrba, jelša, murva, hruška in jablana. Njegov razvoj v Evropi traja od 1 do 2 leti. Doslej so bila v Evropi odkrita napadena drevesa v Avstriji, večkrat v Nemčiji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Italiji. Najden je bil tudi v Švici in na Češkem. V letošnjem letu so o izbruhu azijskega kozlička poročali iz Velike Britanije, kjer je bilo v okolici uvoznika kamenja s Kitajske odkritih večje število napadenih dreves.

 

Napadena drevesa

So manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in rumeni. Drevesa slabijo in se sušijo, ob močnejšem vetru se lahko lomijo veje ali pade celo drevo. Pomemben znak napada obeh kozličkov je tudi žagovina (črvina), ki jo pri kitajskem kozličku najdemo na spodnjem delu debla ali na koreninah na površini tal, pri azijskem kozličku pa višje v krošnji.

Značilne so tudi popolnoma okrogle izletne odprtine velikosti od 1 do 1,5 cm, skozi katere izletijo odrasli hrošči. Te so pri kitajskem kozličku na spodnjem delu debla ali na koreninah na površju tal, pri azijskem kozličku pa na zgornjem delu debla ali na debelejših vejah. Škodljivca je težko odkriti, ponavadi odkrijemo napad takrat, ko se je že razširil na sosednja drevesa. Ko najdemo izletne odprtine, je to znak, da so hrošči že izleteli.

*   *   *

Več informacij: http://www.fu.gov.si/fileadmin/fu.gov.si/pageuploads/STORITVE/Posebno_nadzorovani_organizmi/Azijski_kozlicek/LETAK-mar2010_Anaplophora.pdf

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook