Nova pravila v proizvodnji in klasifikaciji vin v Evropski uniji

Predstavniki Evropske unije zadolženi za kmetijsko politiko so ugotovili, da arhaični sistem klasifikacije vina v državah članicah zavaja kupca. Uvedba kategorij  PDO (Protected Designation of Origin) in PGI (Protected Geographical Indication) je poskus rešitve nastale situacije. Oba termina se nanašata na specifično vinsko regijo. Vina z oznako PDO morajo biti pridelana izključno iz grozdja iz regije medtem ko vina z oznako PGI lahko vsebujejo 15% grozdja iz drugih regij vendar mora biti dodano grozdje po poreklu iz iste države.

V Evropski uniji je 1. avgusta stopil v veljavo nov sveženj pravil, ki se nanašajo na proizvodnjo in klasifikacijo vina. Spremembe predstavljajo del programa, ki ga v Bruslju imenujejo tudi »vinska revolucija«. Po spremembah se bodo prenehale uporabljati oznake kot so AOC (Appellation d’origine controlee), DOCG (Denominazione di Origine Controllata e Garantita) in QbA (Qualitatswein bestimmter Anbaugebiete). Namesto teh oznak bodo v bodoče na etiketah prisotni oznaki PDO (Protected Designation of Origin) in PGI (Protected Geographical Indication). Poleg omenjenih sprememb naj bi bili priča zmanjševanju vinogradniških površin in nižanju dovoljene količine dodanega sladkorja.

Po besedah Evropske komisarke za kmetijstvo Mariane Fisher Boel, so začetek te reforme spremljale številne težave. Njena izjava iz leta 2006, da evropski proizvajalci vina pridelajo več vina kot ga uspejo prodati na tržišču je bila sprejeta z velikim negodovanjem. V istem času je bila najavljena tudi potreba po zmanjšanju vinogradniških površin za skoraj 400 000 hektarov od 3,4 milijona kolikor jih je registriranih na območju EU. Kot posledica močnega vpliva velikih proizvajalcev vina na Evropsko komisijo je potrebna zmanjšana količina vinogradov znižana za več kot polovico na 175 000 hektarov. Dosežen je bil tudi dogovor, da države članice EU lahko kandidirajo za finančno pomoč pri uničevanju svojih viškov do konca leta 2012.

Države članice EU proizvedejo okoli 60% skupne količine vina v svetu. Evropski proizvajalci pa še vedno nimajo ustrezne rešitve za globalno zmanjšanje potrošnje posebno v tistih državah v katerih je bilo vino od nekdaj del kulinarike in tradicije. Samo v Franciji državi, ki je prepoznavna vinska dežela, je v letu 2008 potrošnja vina na prebivalca padla na 43 litrov. V letu 2007 je ta količina znašala 47 litrov medtem, ko je v letu 1959 znašala kar 120 litrov. Taki rezultati so najverjetneje posledica spremembe načina življenja, kot tudi večje upoštevanje prometnih predpisov pri dovoljeni količini alkohola v krvi pri voznikih. 

Najverjetneje taki razlogi ne veljajo za vse ostale države. Za proizvajalce iz drugih regij kot na primer iz Severne in Južne Amerike ali Avstralije razmere niso slabše. Po podatkih OIV-ja, se je delež vina iz teh vinorodnih dežel v skupni prodaji povečal iz 3% (leto 1990), kar na 30% (leto 2008). V zadnji 18 letih se je izvoz vina iz Avstralije in Čila v Evropo povečal za več kot 2000%. Do tako velikega skoka prodaje pa seveda ni prišlo čez noč. Vinski proizvajalci so uspeli pripraviti pravo revolucijo z dvigom kvalitete svojih vin in pri tem zadržali zelo konkurenčno ceno. Kar je zelo pomembno je svojevrstna demistifikacija vina. Povprečnemu proizvajalcu ni bilo potrebno slediti raznovrstnim oznakam in predpisom. Njihova klasifikacija je namreč zelo enostavna in razumljiva za uporabnika. Evropska unija je ugotovila, da dosedanji sistem klasifikacije vin v državah članicah samo še dodatno zbega potrošnika zato se uvajata že prej omenjeni oznaki PDO in PGI. Oba termina se nanašata na posamezen vinski rajon. Glede na obstoječe oznake obstajajo določene podobnosti z AOC / VdP v Franciji in DOC IGT v Italiji. Nov zakon o oznakah na etiketah ne bo obvezujoč za proizvajalce že renomiranih vinskih regij. Zaradi tega se postavlja vprašanje zakaj se je okoli vsega sploh dvigalo toliko prahu?
Del odgovora se nahaja v želji po splošni standardizaciji vinske proizvodnje na območju Evropske unije. Raznolik sistem označevanja je zasnovan na podlagi različnih lastnosti okolja in njegovega vpliva na vino. Boljši kot so pogoji za vzgojo vinske trte cenejša je proizvodnja in kasneje vino na prodajnih policah. Revolucionarni predlog EU je v osnovi samo poenostavljena verzija obstoječega sistema, ki povezuje vina z mestom proizvodnje. V teoriji se lahko pričakuje prava revolucija v klasifikaciji vina glede na kakovostne lastnosti. Prehod na sistem ocenjevanja vina na osnovi kemijske analize in strokovne komisije je zelo malo verjeten scenarij v Evropski uniji, kjer so se tako proizvajalci kot potrošniki privadili na obstoječa pravila. Za vsa znane zvrsti vina kot so Chianti, Champagne in druga, ki so že od nekdaj priznane blagovne znamke dvomim, da bi se proizvajalci zlahka odrekli njihovi očitni marketinški in ekonomski vrednosti. Proračun, ki ga je EU namenila za sektor vina za leto 2009 je znašal 794 milijonov evrov. Predvideno pa je njegovo zvišanje na 1,231 milijarde evrov v letu 2013. To povečanje je namenjeno razvoju vinskega sektorja držav članic, ki jim je prepuščeno, da s tem proračunom razpolagajo po svoji oceni. Tako je Francija do maja leta 2009 porabila 11 milijonov evrov za promocijo svojih vin izven območja Evropske unije. Za uničevanje viškov proizvedenega vina pa je porabljeno 20 milijonov evrov. 

Vir: Approfondimenti tematici sulla normativa nel settore Agroalimentare
    Realizzato con la collaborazione tecnica di Dintec Ottobre 2009


Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook