Novembra in decembra v Istri obirajo oljke

Včasih pomembna kmetijska dejavnost z leti zopet pridobiva pomen. Zakaj sodijo oljke med najbolj spoštovana drevesa

Surovi plodovi oljke so grenki in neokusni, z različnimi postopki jih pripravijo kot delikateso in dodatek jedem.
V davni preteklosti so ljudje iz divjega prednika vzgojili navadno
oljko (Olea sativa) in jo v številnih različkih gojijo še danes. Oljka
je zimzeleno počasi rastoče drevo, ki zraste do višine dvanajst metrov, z
obsegom krošnje okoli osem metrov. Deblo ima sivo lubje in je grčasto
in skrivenčeno. Krošnjo sestavljajo razrasle veje s suličastimi
usnjatimi listi, ki so dolgi do osem centimetrov in široki do en
centimeter. Cvetovi so drobni in združeni v grozdasta socvetja. Plodovi
so okrogli ali ovalni. Glede na sorto so lahko zelene, rdečkaste ali
črne barve. Oljke so dolgoživa drevesa in v primernih pogojih rastejo
tudi več sto let. Najstarejšemu oljčnemu drevesu na svetu pripisujejo
starost dva tisoč let. Oljke so poznali že v Mezopotamiji in Egiptu.
Grki in Rimljani so jih razsadili po vsem Sredozemlju kot pomembno
gospodarsko rastlino. Danes jih gojijo tudi drugod po svetu.

Zelo kakovostno olje

Oljčno
olje ima v prehrani sredozemskih dežel pomembno vlogo. Spada med
najkakovostnejša jedilna olja, saj je bogato z nenasičenimi maščobnimi
kislinami, vitaminom E, rudninskimi snovi in encimi. Ima značilno aromo
in ga uporabljajo kot začimbo in za pripravo jedi. Je zelo obstojno in
prenese visoke temperature pri kuhanju. Kakovost oljčnega olja je
povezana s sorto oljke in z načinom priprave. Po kakovosti ga delimo v
več skupin. Ekstra deviško olje je najkakovostnejše in ima zelo malo
kislin. Sledi mu še nekaj manj kakovostnejših stopenj. Kot ostanek
popolnega stiskanja pridobijo še olje z visoko kislostjo, ki je
neprimerno za prehrano. Tega so včasih uporabljali kot tehnično olje in
za razsvetljavo.

Surovi plodovi
oljke so grenki in neokusni. Z različnimi postopki jih je mogoče
pripraviti kot delikateso in dodatek jedem. Oljke najprej obdelajo v
lugu, da izgubijo svoj grenki okus, in jih nato vložijo v kisu ali
slanici. Posebno okusne so pečene oljke in oljke, pripravljene v olju z
različnimi zelišči. Zelene oljke polnijo s koščki paprike ali mandlji.
Uporabljajo jih za krasitev narezkov in jih dodajajo različnim jedem od
rižot, solat do pic in tudi v kruh in slano pecivo. V Španiji in Grčiji
jih ponudijo kot tradicionalni prigrizek k pijači.

Preventiva pred boleznimi ožilja

Oljčno
olje ima mnoge dobre učinke na človeški organizem. V vsakdanji prehrani
deluje preventivno in ščiti pred nastankom bolezni ožilja. Olje lahko
uporabimo za lajšanje mnogih zdravstvenih težav. Zunanje ga uporabljajo
pri opeklinah, kožnih vnetjih, pikih žuželk in hemoroidih. Notranje
deluje pri vnetjih in ranah sluznice želodca in dvanajsternika. Ureja
izločanje želodčne kisline in olajša odstranjevanje manjših žolčnih
kamnov. Olje je osnova za oljne izvlečke zelišč, kot sta ognjič ali
šentjanževka. Uporabno je tudi za izdelavo različnih kozmetičnih in
zdravilnih mazil ter krem. S svojimi lastnostmi pripravku poveča
učinkovitost. Oljčno olje uporabljajo v naravni kozmetiki, pomešano z
alkoholom kot tonik za lase, v kombinaciji z eteričnimi olji pa za
masaže.

Manj znano pa je, da imajo
dobre učinke tudi listi in skorja oljk. Listi razkužujejo in krčijo
tkiva. Včasih so jih v ljudskem zdravilstvu uporabljali za zbijanje
povišane telesne temperature, pomiritev in zdravljenje povišanega
krvnega pritiska. Dokazano je, da redna uporaba poparka ali prevretka
zniža količino sladkorja v krvi. Poparek listov uporabljajo zunanje za
spiranje ran. Skorjo oljk uporabljajo v ljudskem zdravilstvu za krčenje
tkiv ob vnetjih, kot grenko snov za urejanje prebave in za nižanje
povišane telesne temperature. Zaradi vsestranske uporabnosti so oljko že
iz predantičnih časov spoštovali kot sveto drevo. V grčastih deblih naj
bi živeli duhovi in vile. Tudi v Svetem pismu sta oljka ali njeno olje
omenjena večkrat. Vejica, ki jo nosi bel golob, pa je še danes simbol
miru in blagostanja.

dr. Janko Rode
Vir: Večer

Objavil/a Brigita Primc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook