Novembrska dela v vrtu

November je ta pravi jesenski mesec, ki se je v letošnjem letu začel z veliko mokrote, ponekod so še vedno manjše zaplate snega. Mraz, megla in veliko dežja, istočasno pa vedno bolj kratki dnevi omejujejo rast rastlin. Letos nas je prva zmrzal že nekoliko presenetila, pa vendar, rastline še niso toliko poškodovane, da jim zaščita v prav tem času ne bi prav nič koristila. V tem času lahko še vedno sadimo čebulice, ki bodo še kako popestrile cvetočo pomlad v naslednjem letu (hijacinte, narcise, tulipani in žafrani). Na dokončno rastišče lahko posadimo, dokler zemlja ne bo znova pomrznila drevesa in grmovnice, nove koreninske štore ali grme vrtnic, listopadne plezalke, breze lipe, vrbe itd. Prav tako v tem času redčimo delimo in presajamo trajnice in rizomne šope lilij. Lahko obrezujemo listopadna drevesa in grmovnice, a pri tem velja previdnost. Z novembrom se za vrtnarja počasi začenja obdobje, ko si lahko nekoliko odpočije. Čeprav je dela res precej manj kot skozi leto, mu kljub temu nikoli popolnoma ne zmanjka dela. Za spomladanski pridelek lahko sejemo na rastišče v zavarovan prostor solato in radič za rezanje, redkvico, rukvico, motovilec. Na področjih, kjer je podnebje dovolj blago lahko na prosto sejemo grah, v nasprotnem primeru pa bo potrebno počakati na konec zime. Prav tako ne sejemo zelenjadnic, ki jim ne ugaja vlažno vreme in mraz. V področjih, kjer je podnebje blago nadaljujemo s presajanjem čebulic česna na prosto, dokler tla ne zmrznejo. Pogosto pregledamo pridelek, ki smo shranili, to so predvsem krompir, buče in čebulo in sproti odstranimo vse kar se je tako ali drugače pokvarilo. Kodrasto endivijo in eskarjolko lahko dolgo hranimo, kar tja do februarja ali celo marca. Dovolj je, da šope s koreninsko grudo postavimo enega poleg drugega v zabojčke. Na takšen način jih lahko hranimo tako v kleti, kakor tudi zunaj, tako, da jih zaščitimo bodisi s debelo plastjo listja, slame ali praproti. Če pa želimo, da bodo listi endivije postali mehkejši in hrustljavi, jo belimo. Z gred očistimo prav vse ostanke pridelkov in plevelov, če vremenske razmere le to dopuščajo, potem se lotimo prekopavanje grede. Preden tla pomrznejo, poberemo korenje in ga shranimo v zabojčke kamor smo nasuli suh pesek ali šoto. Če želimo naše vrtnine ohraniti dolgo jih pobiramo ob zadnjem luninem krajcu.

In še rek, ki bo morda letos še kako aktualen: Če na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje.

Viri: Nov lunin koledar za vsa vrtnarska opravila

      Adriano Del Fabro – Lunin koledar

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook