Čebelarstvo objavil

NOVINARSKA KONFERENCA ČZS, 7.8.2012

    

Dnevni red:

1. Preslab odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje pri reševanju čebelarske problematike 

2. Katastrofalna pašna sezona v Sloveniji, medu slovenskih čebelarjev zelo malo

3. Ajda, priložnost za kmeta, rešitev za čebele, zdrava za ljudi

4. Aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije in Javne svetovalne službe v čebelarstvu do konca leta

5. Pravilna tehnološka oskrba čebel za zimo

Čebelarstvo je kmetijska dejavnost, ki sodi v področje Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: ministrstvo). Vezni člen med ministrstvom in čebelarji je že od nekdaj Čebelarska zveza Slovenije (v nadaljevanju: zveza), ki vključuje več kot 210 čebelarskih društev z več kot 7500 čebelarji in je zadnje desetletje še posebej dejavna. Zveza je nosilka prve Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo, ima organizirano Opazovalno- napovedovalno službo medenja in Javno svetovalno službo v čebelarstvu (v nadaljevanju: svetovalna služba), za katero ji je leta 2008 ministrstvo podelilo koncesijo. Tako uspešno izvaja naloge po programu, ki ga vsako leto pripravi ministrstvo, še posebej dejavna pa je na področju osebnega svetovanja, usposabljanja čebelarjev na različnih področjih čebelarstva, organizacije in izvajanja čebelarskih krožkov v osnovnih in srednjih šolah, pri pripravi strokovnega in promocijskega gradiva za čebelarje in porabnike ter na področju promocije čebelarstva.

 

Na ministrstvo smo letos naslovili več dopisov, v katerih smo izrazili bodisi pobude bodisi vprašanja. Čeprav je minilo že precej časa, odgovorov na nekatera še vedno nismo dobili ali pa so bili ti zelo pavšalni in nedorečeni. Tako ostajajo bolj ali manj odprta vprašanja glede:

          nadaljnjih postopkov pri oblikovanju Nacionalnega programa zaščite kranjske čebele in čebelarskega inštituta,

          izvajanja koncesije Javne svetovalne službe v čebelarstvu,

          registracije veterinarskih pripomočkov in registracije oksalne kisline kot biocida,

          vprašanja, kdo je odgovoren za morebitna napačna strokovna navodila v lanskem programu varoza,

          reševanja hude gnilobe,

          pobude za pridobitev sredstev iz sklada za naravne nesreče zaradi izgub čebel,

          problematike medveda,

          pobude, da je Slovenija nosilka izvorne rodovniške knjige v EU,

          predloga, da bi bila vsa čebelarska društva uvrščena med društva, ki delujejo v javnem interesu in pobude, da naj ministrstvo spodbudi poenostavitev zakonodaje na področju delovanja društev, vsaj za društva z manjšim obsegom delovanja,

          sajenja medovitih rastlin na vseh javnih površinah,

          spremembe zakonodaje pri postavitvi čebelnjakov,

          uvedbe čebelarskega turizma kot dela dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

          pravočasnih razpisov na osnovi Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v letih 2011 – 2013,

          problematike slovenskega medu z geografsko označbo,

          rezultatov razpisa po ukrepu 133.

 

S prejšnjo sestavo ministrstva smo sodelovali zelo operativno, problematiko smo reševali sproti, z začetkom delovanja nove sestave ministrstva pa se je problematika začela kopičiti.

Pred letom dni začet Nacionalni program zaščite kranjske čebele je zdaj ustavljen. Nekdanji minister g. Dejan Židan se je zavedal nujnosti ohranjanja naše kranjske čebele, zato je imenoval delovno skupino za pripravo osnutka tega programa. Delovna skupina je svoje delo opravila, izvedena je bila javna obravnava, osnutek programa je bil javnosti predstavljen po različnih regijah, sledil je tudi posvet, ki ga je ob koncu javne razprave pripravilo ministrstvo. Od konca februarja pa zadeva stoji, še več, ministrstvo ni niti odgovorilo na številna vprašanja o tem, kakšni so nadaljnji postopki za sprejetje tega programa. Sprašujemo se, ali namerava zdajšnje vodstvo ministrstva program nadaljevati ali ne. Za čebelarstvo je sprejetje nacionalnega programa ključno, saj je treba spremeniti del zakonodaje, ki velja za čebelarstvo, podlaga za spremembo pa naj bi bil prav nacionalni program. Od ministrstva zato pričakujemo, da se opredeli do tega projekta, predvsem glede tega, ali je problem nadaljnjih neaktivnosti morda vsebinske narave ali na pa splošno meni, da začeta priprava projekta ni prava pot. Morda pa ima ministrstvo drugačen pogled na ohranjanje kranjske čebele, kot ga ima delovna skupina. Če je temu tako, bi bilo prav, da bi nam ga predstavilo. V skupnem interesu je namreč sprejeti najboljšo strategijo, ki bo pripomogla k ohranjanju naše čebele.

Zveza je ministrstvu že pred časom predstavila zamisel o ustanovitvi čebelarskega inštituta, ki bi povezal vse institucije, ki zdaj delujejo na področju čebelarstva. Prek inštituta bi lahko kar najbolje porabili finančna sredstva za raziskave, katerih cilj bi bil njihove ugotovitve prenesti v prakso, torej k čebelarjem! Minister prejšnje vlade g. Dejan Židan je bil pobudi naklonjen, zato je za preučitev možnosti za ustanovitve takšnega inštituta imenoval delovno skupino, ki jo je vodil predstavnik ministrstva, g. Alojz Senegačnik. Ta delovna skupina je za novega ministra pripravila predlog za ustanovitev čebelarskega konzorcija. Na žalost se je ustavila tudi ta zadeva. Zdaj pričakujemo odgovor oz. mnenje ministrstva na sklepe, ki jih je pripravila delovna skupina. Če jih ministrstvo podpira, pričakujemo, da se bo projekta lotilo operativno, če pa ima ministrstvo pripravljeno drugačno rešitev, želimo, da jo tudi predstavi.

Zveza je nosilka izvajanja svetovalne službe. Napredek je opazen vse od začetka njenega delovanja, in sicer tako v povečanju števila uporabnikov svetovalnih storitev in čebelarjev začetnikov, ki se udeležujejo usposabljanj, kot tudi v povečanju števila otrok, vključenih v čebelarske krožke. Še posebej velik napredek pa je opazen na področju promocije čebelarstva, katere posledice so večje število čebelarjev, višja cena medu, prodaja čebeljih pridelkov na domu itd. Ob prevzemu svojih nalog jih svetovalna služba izvaja v skladu z letnim programom, ki ima podlago v dolgoročnem programu. Ministrstvo v programu vsako leto nalaga nove zahteve, a se te v zadnjem času po večini navezujejo na delovnopravne odnose. V zvezi s tem jih prepričujemo, da delovnopravni odnosi niso v pristojnosti ministrstva, temveč zveze.

Nacionalni veterinarski inštitut in veterinarska uprava vsako leto pripravita operativni program zatiranja varoze, ki določa tudi vrste zdravil za zdravljenje čebel. V letošnjem operativnem programu so za zatiranje varoj predpisana tudi ekološka sredstva. Problem pa nastane pri praktični uporabi teh sredstev. V Sloveniji in tudi v EU namreč ni nobenega uradno registriranega pripomočka za doziranje teh učinkovin v čebelje panje. Med takšne pripomočke sodijo npr: hlapilniki za mravljinčno kislino, termosublimatorji za oksalno kislino ter razpršilniki za mlečno in oksalno kislino. Čebelarji te pripomočke za zatiranje varoj uporabljamo že dolga leta, kljub temu pa ne obstajajo točna in varna navodila za njihovo uporabo. Ker je registracija takšnih pripomočkov zelo dolgotrajen in drag postopek, je zveza pristojnim institucijam že večkrat, a neuspešno poslala pobudo za ustanovitev strokovne komisije, ki bi takšne pripomočke pregledala ter podala strokovno oceno njihove uporabnosti za zatiranje varoj. Na tak način so problem uporabe pripomočkov za zatiranje varoj že razrešili v sosednji Avstriji. Ker sta nam Veterinarska uprava RS in Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke odgovorili, da nista pristojni za reševanje tega problema, smo za pomoč pri reševanju te problematike prosili tudi ministrstvo, vendar z njega ni odziva. Pobudo, da bi učinkovitost zdravil testirali na čebeljih družinah v treh čebelnjakih, ki jih ima v lasti zveza, smo lani naslovili na Nacionalni veterinarski inštitut, vendar ta te priložnosti ni izrabil.

Upravni odbor zveze je na ministrstvo naslovil dopis ter od njega zahteval odgovor na vprašanje, kdo je odgovoren za strokovne napake, ki bi ob upoštevanju določil Operativnega programa zatiranja varoj v letu 2011 povzročile odmrtje čebeljih družin in s tem tudi materialno škodo čebelarjem.

Zadnje čase imamo občutek, da se država po večini ukvarja s financami in da so pomembne samo te teme. Treba se je zavedati, da ni vse samo v denarju in da je treba včasih samo spremeniti nekatere pravilnike in zakone, če želimo zadeve premakniti na bolje. Zato je zveza posredovala konkretne predloge. Upamo, da jim bo ministrstvo prisluhnilo čim prej oziroma da bo, če že, naše predloge argumentirano zavrnilo.

Letos nam medenje ni bilo naklonjeno. Ker so nas lani prizadele precejšnje zimske izgube, smo pričakovali vsaj uspešno pašno sezono. Razočarani ugotavljamo, da je bila letošnja letina pičla in daleč pod povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bila letošnja paša slabša kar za približno 60 odstotkov!

Zveza in svetovalna služba načrtujeta do konca leta še kar nekaj aktivnosti. Avgusta bomo sodelovali na Kmetijsko-živilskem sejmu AGRA. V dneh sejma bo na predstavitvenem prostoru tudi stojnica JSSČ, ob Dnevu čebelarjev, ki bo potekal na nedeljo, pa bomo pripravili predavanje o oskrbi čebel čez zimo in okroglo mizo z naslovom Sonaravno čebelarstvo. Na ta dan bodo podeljeni tudi certifikati Nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar/ka. Za oktober pripravljamo pet pomembnih dogodkov. Cilji te naloge so pridobiti podatke o tipičnih slovenskih čebelnjakih, spodbuditi lokalne skupnosti, da bi jih razglasile za kulturne spomenike lokalnega pomena, prav tako pa tudi zagotoviti nujno potrebna vzdrževalna dela, za katera naj bi poskrbeli sponzorji. Vse leto že poteka akcija Ohranimo čebele s pomočjo medovitih rastlin, ki obsega več dogodkov in dejavnosti V okviru te akcije smo aprila uredili Vrt medovitih rastlin. Medoviti vrt si je mogoče ogledati v parku cvetja v Mozirskem gaju, kjer raste več kot 60 različnih vrst medovitih rastlin, ki so poleg medovitosti tudi okrasne, začimbne, zdravilne in dišavne. Rastline so označene z napisnimi tablami in opisi, tako da lahko tudi na tak način pridobite informacije o teh rastlinah, ki jih lahko vsak posameznik poseje na domačem vrtu ali gredici, hkrati pa dobi tudi idejo za ureditev bivalne okolice. ČZS in JSSČ tudi letos pozivata vse slovenske občine in podjetja, naj sodelujejo v vseslovenskem izboru za Do čebel najprijaznejšo občino oz. najprijaznejše podjetje. Seznam občin/podjetij, ki sodelujejo v izboru sproti objavljamo na naši spletni strani www.ohranimo-cebele.si Izmed vseh prijavljenih občin/podjetij bomo v začetku decembra izbrali Do čebel najprijaznejšo občino oz. najprijaznejše podjetje 2012

ČZS

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook