Kmetijstvo objavil

O mednarodnem dnevu zaščite ozonske plasti

16. september je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za
mednarodni dan zaščite ozonske plasti, v spomin na 16. september 1987,
ko je bil v Montrealu sprejet protokol v okviru Dunajske konvencije o
zaščiti ozonske plasti. Dunajska konvencija in Montrealski protokol
spadata med najbolj široko priznane večstranske okoljske dogovore in sta
zgovoren dokaz, da mednarodna skupnost lahko doseže soglasje in
učinkovito ukrepa na osnovi znanstvenih spoznanj. Konvencija določa
okvir znanstvenega in tehničnega sodelovanja za nadzor ozonske plasti,
medtem ko protokol ureja nadzor nad proizvodnjo, uporabo in trgovanjem s
snovmi, ki tanjšajo ozonsko plast. Koncentracija snovi, ki tanjšajo
ozonski plašč, je dosegla vrh v letih 1992–94, tako v troposferi kot
tudi v stratosferi. Čeprav imajo te snovi dolgo življenjsko dobo, je že
opaziti prva vidna znamenja, da se ozonska plast obnavlja. Znanstvene
ocene o stanju ozonske plasti iz leta 2006 predvidevajo, da si bo
ozonski plašč nad srednjo zemljepisno širino (30°– 60° severno in južno)
opomogel do sredine tega stoletja, nad Arktiko pa do leta 2065. Do
konca leta 2009 je Montrealski protokol uspel izločiti prek 98%
odstotkov nakopičenih zalog ozonu škodljivih snovi. Naslednji pomemben
mejnik je 1. januar 2010 – datum, do katerega so države (po členu 5/1)
morale prenehati s proizvodnjo in rabo klorofluoroogljikov, halonov,
ogljikovega tetraklorida in ostalih popolnoma hidrogeniranih
ozonu-škodljivih snovi. Na podlagi podatkov o dosedanjih trendih
proizvodnje in porabe, ukrepih postopnega opuščanja in drugih izvedenih
aktivnosti lahko z gotovostjo predvidevamo, da so bili cilji glede
postopnega opuščanja za leto 2010 v večini držav v razvoju doseženi,
poroča Agencija Slovenije za okolje (ARSO).

Evropska unija, s tem pa tudi Slovenija kot njena država članica, je s
sprejetjem nove Uredbe (ES) 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski
plašč (velja neposredno od 1.1.2010), sprejela nadaljnje omejitve glede
uporabe ozonu škodljivih snovi. Kajti kljub napredku je treba opustitev
snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, izpeljati do konca. Hkrati pa nas
uredba opozarja, da imajo številna sedanja nadomestila za snovi, ki
tanjšajo ozonski plašč, poleg škodljivega delovanja v stratosferi, tudi
visok potencial globalnega segrevanja. Zato je smiselno uporabljati le
tehnično primerna in dosegljiva nadomestila z nizkim potencialom
globalnega segrevanja.

Tudi v Sloveniji je še vedno v uporabi oprema (npr. hladilniki,
klimatske naprave, toplotne črpalke), ki jo bomo še nekaj let vzdrževali
in odstranjevali. V maju 2010 sprejeta Uredba o uporabi ozonu
škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Ur.l.RS 41/10) je
združila in natančneje določila nekatere zahteve evropskih uredb (Uredba
(ES) 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč in Uredba (ES)
842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih) za ravnanje z
opremo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne
pline – med drugim je določila pogoje za vzdrževanje in namestitev
opreme, preverjanje uhajanja in zajemanje iz opreme, predelavo ter
odstranjevanje. Z novo uredbo je tudi vzpostavljen sistem pooblaščanja
serviserjev in podjetij ter način usposabljanja serviserjev za izvajanje
preverjanja uhajanja, zajemanja, recikliranja, predelavo in uničevanja
ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, ki je v
skladu z zahtevami omenjene evropske zakonodaje. Z uvedbo tega sistema
se poenoti in priznava pooblastila serviserjem in pooblaščenim podjetjem
v vseh državah članicah Evropske unije, poroča ARSO.

Slovenija je podpisnica Montrealskega protokola in vseh njegovih
amandmajev in je ena tistih pogodbenic, ki ji je uspelo znižati uporabo
ozonu škodljivih snovi na raven razvitih držav, za kar je dobila
priznanje ob dvajseti obletnici podpisa Montrealskega protokola. Naša
država ni nikdar proizvajala ozonu škodljivih snovi, jih je pa
uporabljala v različne namene. V letu 1986 smo beležili porabo v
količini 2726 ton klorofluoroogljikov. Zaradi izgube tržišča ter
tehnoloških sprememb, ki so jih nekatera podjetja začela sama izvajati,
je občuten padec porabe nastopil med leti 1988 in 1992. V letu 1992 je
poraba klorofluoroogljikov obsegala približno 1108 ton, kar je
predstavljalo okrog 41 % porabe glede na izhodiščno leto 1986. Od takrat
se je v Sloveniji poraba ozonu škodljivih snovi še zmanjšala in omejila
le na dovoljeno nujno uporabo (vojska, policija), servisiranje
obstoječe hladilne/klimatske opreme ter za uporabo bistvenega pomena,
kot so raziskave in analize, poroča ARSO.

Vir: http://www.arso.gov.si/ostraneh.html

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook