Vrtnarstvo objavil

O vrtu

Človek, odkar se zaveda samega sebe,
živi v najtesnejši povezavi z rastlinami in vso naravo. Ta povezava se
je vselej ohranjala in je pomembna tudi danes, posebno  tam, kjer se
način življenja oddaljuje od narave. Številne dejavnosti potekajo
večinoma v utesnjenih zaprtih prostorih, pa tudi bivalne navade in celo
prosti čas so vse manj povezani z naravo. To je značilno predvsem za
urbana naselja, kjer so ljudje najbolj odtrgani od narave in vsega, kar
je povezano z njo.

Naši predniki so že kmalu začeli saditi rastline okoli svojih bivališč,
urejali so svojo okolico in s tem vrtove, delno za pridelovanje hrane in
druge potrebe, a tudi zaradi lepote rastlin in navezanosti nanje,
Vrtove so poznali že v starem Egiptu, davno pred Kristusom. Podobno je
bilo v stari Grčiji, kjer so drevesa naravnost po božje častili.
Umetnost urejanja vrtov in vrtna kultura sta se razvijali skupaj s
človekom. Bili sta izraz njegovega pogleda na svet. Označevali sta
njegov družbeni položaj, kar se je najbolj pokazalo v baroku. Vsi
poznamo znamenite vrtove Versaillesa, ki jih je dal urediti Sončni kralj
Ludvik XIV. ter so s svojo velikostjo in opremo povečali njegovo moč in
uspeh.

Včasih je bil kmečki človek ob vsakdanjih opravilih stalno na prostem –
bil je obdan z naravo. Gibal se je v okolju, ki ga je v stoletjih z
velikim občutkom za naravo spreminjal. Bil je del narave. Danes nam tega
neposrednega stika primanjkuje. Živimo v svetu, ki smo si ga tako
preuredili, da bi nam vse čim bolj služilo hkrati pa izgubili pristen
stik z naravo. Razhajanje med domiselno in razkošno urejeno hišo ter
njeno okolico je pogosto zelo veliko. Vrtni prostor ostaja neurejen ali
siromašen, pravo nasprotje hiši.

Ker pa se izgubljenega stika z naravo zavedamo, ga poskušamo nadomestiti
z vrtom. Ureditve se lotevamo različno. Okolica hiše se lahko razvija
spontano. Nekateri poskušajo zasaditi v majhen vrtu vse, kar lepega
raste. Spet drugi vse podredijo avtomobilom in parkiriščem za morebitne
goste. Najbolj prav pa imajo tisti, ki o vrtnem prostoru razmišljajo kot
o izredni dragocenosti, o nečem, kar je enako pomembno kot hiša. Vrtovi
bodo čedalje manjši, vendar tudi vse bolj dragoceni. 

Torej je prišel čas, ko moramo vrt urejati, ne zgolj zasajevati. Urejati
premišljeno in na podlagi dognanj stroke, ki se ji reče urejanje vrtov
in parkov. V preteklosti so imeli ljudje več posluha za skladnost. Zdaj
je znanja in vedenja tako veliko, da se je vsak usmeril na sorazmerno
ozko področje. To velja tudi za oblikovanje in urejanje vrtov.

 

 

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook