Konjeništvo objavil

Obnašanje konj, 2.del

V prvem delu prispevka smo spoznali motnje gibanja pri konjih, sedaj pa so na vrsti še reaktivne motnje in motnje uživanja krme. Pri motnjah v obnašanju, kakršne koli že so, pa moramo vedeti, da se je treba reševanja težav lotiti zelo pazljivo in brez agresivnih metod, saj so konji zelo občutljive živali in z napačnim ravnanjem lahko naredimo veliko škode.

 

Reaktivne motnje

Te so posledica nenormalno povečane aktivnosti in odzivnosti med aktivnostjo. Takšne motnje zelo otežujejo ravnanje s konji, te reakcije pa so pravzaprav normalne, saj gre za nagon po ohranitvi, le kadar gre za pretiran odziv jih štejemo pod motnje. Reaktivne motnje pri konjih so: mobilna agresija, pretirana plašnost, grožnje, grizenje, brcanje, nenaklonjenost, upiranje in ustavljanje in negibnost.

Mobilna agresija označuje napad na človeka, pri katerem se konj, ponavadi kobila, ki je pravkar žrebila, požene nad človeka, lahko ga tudi stisne ob steno boksa ali ograjo.

V primeru pretirane plašnosti gre za nenaden poskus umika, lahko celo galopski beg. Za konje, ki živijo v divjini je tako obnašanje normalno, pri rejenih konjih pa je to znak slabe prilagojenosti.

Grožnje so najpogostejša motnja pri žrebcih in sicer taka žival grozi človeku, ko se poskuša približati. To se opazi kot napetost mišic, nazaj položena ušesa, kazanje beločnice. Pri takem konju moramo biti zelo previdni.

Grizenje je še ena motnja, ki zna biti zelo neprijetna in celo nevarna. Pri grizenju konj položi ušesa nazaj, iztegne vrat, pokaže zobe in dvigne rep, napad pa je po navadi zelo nepričakovan. Gre za obrambo, ki je priučena predvsem pri živalih, s katerimi so slabo ravnali in za odpravljanje teh težav potrebujemo mirne živce, saj z vpitjem ali grožnjami stanje samo poslabšamo.

Brcanje je pogosta motnja, obstajajo pa različni načini. Lahko gre za brcanje s sprednjimi nogami in seveda z zadnjimi, kamor uvrščamo ritanje (z obema zanjima nogama hkrati), kravje brcanje (n nogo naprej, vstran in nazaj), mulje brcanje (podobno kravjemu), vsi pa so pravzaprav način obrambe, ki pa lahko postane motnja. Konji včasih brcajo tudi v steno boksa (če se ne počutijo dobro ali ne marajo soseda). Takšni konji potrebujejo nežno ravnanje ter čim več družbe in prostosti.

Pod reaktivne motnje štejemo še nenaklonjenost, ki se kaže v opreznosti in napadalnosti in je posledica pretekle slabe izkušnje ali pa slabega vida. Ter upiranje in ustavljanje. Kadar konj nasprotuje našim zahtevam pa se lahko pojavlja celo negibnost, denimo kadar želimo, da vstane.

 

Motnje uživanja krme

Takšne motnje nastanejo iz različnih razlogov, najpogostejši so zaprti prostori, pomanjkanje akivnosti, družbe in nepravilna krma. Žretje pri konju pomeni iskanje krme z ustnicami, prijemanje in žvečenje pred požiranjem in če v tem delu pride do frustracij, prihaja tudi do oralnih motenj. Anomalije žretja so požiranje zraka, grizenje lesa, žretje lastnih iztrebkov, repa drugih konj, zemlje, prenažiranje in razmetavanje krme, prekomerno pitje in žretje stelje ter igra z jezikom.

Kdor se ukvarja s konji bi moral vse motnje dobro poznati in vedeti, kako se jih lahko odpravi oziroma vsaj omili. Z agresijo in na silo prav gotovo ne žanjemo uspeha, dobro pa se je posvetovati s strokovnjaki, če želimo zase in svojega konja najboljše.

 Vir:Zorec, Tanja

2010        Obnašanje konj pri krmljenju in ustaljenem ali spremenjenem dnevnem ritmu.

                        Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,

                        Oddelek za zootehniko.

 

 

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook