Kmetijstvo objavil

Obnovljivi viri v Sloveniji

Delež uporabe obnovljivih virov se bo v prihodnosti povečal tudi v Sloveniji, tako so vsaj zastavljeni energetski načrti: do leta 2020 naj bi se delež obnovljivih virov povečal z današnjih 19,9 na 25 odstotkov. Delež obnovljivih virov v prometu naj bi se dvignil na 10%, pri ogrevanju na 33 %, pri proizvodnji slovenske električne energije pa na dobrih 40 %.

Med obnovljive vire energije štejemo veter, vodo, sonce, geotermalno energijo, energijo plimovanja in biomaso. Z uporabo obnovljivimh virov energije se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji in porabi energije. Ker pri nas uvozimo nekako 70 odstotkov celotne primarne energije, ki jo potrebujemo, se obnovljivi viri energije štejejo za pomembno nacionalno strateško zalogo, poleg tega pa imajo ugodne socialne in okoljske učinke. Med obnovljivimi viri energije prevladujeta hidroenergija s 38 % in lesna biomasa s 53 %, največ pa jih je izrabljenih za toplotne namene (kar 53 %). Na lesno biomaso se ogreva 44,8 % gospodinjstev, skupaj s sončno energijo pa obnovljive vire uporablja 45,8 % gospodinjstev.

V energetske namene se uporabljajo sledeči viri lesa: odslužen les v industriji in gospodinjstvih, stranski proizvodi in ostanki lesnopredelovalne industrije ter les iz gozda in nasadov (les slabše kakovosti, vejevje in grmovje). Z lesno biomaso se pridobiva predvsem toplota, ki se uporablja za ogrevanje in proizvodnjo električne energije, njene prednosti pa so vsekakor prispevek k čiščenju gozdov, zmanjševanje uvozne odvisnosti in zmanjševanje emisije SO2 in CO2. Lesna biomasa tudi zagotavlja razvoj podeželja in hkrati omogoča nova delovna mesta, vendar pa ima tudi svoje slabosti, med katerimi prevladuje visoka cena tehnologije.

Za Slovenijo je en najpomembnejših obnovljivih virov torej les, saj imamo veliko gozda in les kot alternativa fosilnim gorivom je aktivno vključen v kroženje ogljika in je hkrati tudi varen in lokalno dosegljiv. Stalno prisotna oblika lesnih goriv so drva, vendar pa jih v zadnjih letih zamenjujejo lesni sekanci, briketi in peleti.

Lesni sekanci so sesekljani kosi lesa, velikosti do 10 centimetrov, izdeluje pa se jih iz drobnega lesa slabše kakovosti ali pa lesnih ostankov. Slabost sekancev je, da je potrebno dovolj prostora za skladiščenje in zalogovnik. Peleti pa so stiskanci, ki so narejeni iz čistega lesa in proizvedeni iz lesnega prahu in žaganja (dolgi do 5 cm s premerom 8 mm). Peleti so enostavni za pakiranje in skladiščenje, ker so sipki, primerni pa so tudi za uporabo v kaminih. Briketi so večji stiskanci, izdelani iz lubja, žaganja in ostalih čistih lesnih odpadkov. Oblike so različne, uporabni pa so predvsem za majhna ognjišča.

Vir: http://www.spodezelja.si/phocadownload/s_podezelja_12_2012.pdf

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook