Zanimivosti objavil

Obročkanje golobov

Živali, ki jih gojimo, morajo biti
označene na tak ali drugačen način. Po tem se ločijo od divjih, označbe
pa sporočajo starost živali, državo izvora, lahko pa tudi lastnika in
podobno. Tudi golobi tu niso izjema, označuje pa se jih kar z obročki,
ki so nameščeni okoli golobje nožice.

Sistem obročkanja je seveda enoten, saj
lahko le kot tak dobro služi svojemu namenu. Obroček sam je znamenje, da
je goloba vzgojil ozaveščen golobar, podatki na njem pa razkrivajo od
kod in iz katere države je golob priletel, kdo je vzreditelj, starost
goloba ter če ima primerno velikost za svojo pasmo. Obročki igrajo
pomembno vlogo na tekmovanjih športnih golobov in živali, ki obročkov ne
nosijo, ne smejo biti ocenjene in za razstave pravzaprav sploh niso
primerne .

Obroček je narejen iz zelo tankega
aluminija, širok pa je 6 milimetrov. Velikost obročka je označena z
rimsko številko, sledi tekoča številka obročka ter mednarodni znak za
državo in letnica. Vsako leto je obroček drugačne barve, ki so določene
za sedem let v sledečem zaporedju: rdeča, zelena, srebrna, vijoličasta,
rjava, rumena in modra. Ocenjevalci na razstavah tako v trenutku
razberejo starost živali.

Obročke, ki so mednarodno tipizirani
lahko naroča samo nacionalna zveza društev, obstajajo pa tudi golobarji,
ki imajo zasebne obročke in jih uporabljajo skupaj s tipiziranimi ali
pa celo brez. V primeru dvojnega obročka na razstavi golob dobi dve
kazenski točki pri splošnem vtisu. Najboljše je torej, da golob nosi
samo tipizirani obroček, ki je mednarodno razpoznaven.

Gojitelji, ki se osredotočajo samo na
eno pasmo, pa velikokrat uporabljajo tudi plastične obročke. Z obročkom
določene barve označijo golobji par in njihove mladiče, tako da vedno
vedo, katera žival spada k določenim staršem. Te plastične enobarvne
obročke je mogoče odviti in jih tako lahko nameščajo tudi starejšim
golobom, medtem ko so aluminijasti, izvirni obročki, zaprti in se lahko
namestijo le na 7 do 10 dni starim mladičem. Če se takšno obročkanje
zamudi, je golobar prisiljen dati živali eno številko večji obroček, kar
pa se zopet kaznuje na razstavah. Plastične golobe, ki gredo na
razstavo, se plastične obročke odstrani.

Na razstavah je postopek takšen, da ima
vsak golob svoj ocenjevalni list, na katerega se beleži katere pasme je
žival, kakšnega spola in kakšno oceno je dosegel, število zbranih točk
in opis. Obvezno je zabeležiti še številko razstavne kletka in nujno
tudi številka obročka. Ocenjevalni list, na katerem pred oceno ni
številke obročka določenega goloba, je praktično brez vrednosti. Na tem
listu morajo biti nujno označene vse postavke, ki jih predvideva vzornik
pasme ali določeni standardi.

Seveda obstajajo tudi gojeni golobi, ki
nimajo obročkov, vendar če želi lastnik, ki je obročkanje iz določenih
razlogov odklonil, golobe oddati komu drugemu, lahko naleti na težave.
Pravi vzreditelji golobov bodo namreč golobe brez označbe odklonili in
tako je treba takšne živali podariti ali pa celo, žal pokončati. Golobi
brez obročkov tako lahko pridejo v neprave roke ali pa žalostno končajo.
Sicer je obročkanje odločitev vsakega posameznika, vendar je vredno
premisliti o odločitvah, za kar pa je dobro poznati tudi posledice.

Vir:
Grmek, Milan, 1995 , Pasemski golobi. Ljubljana: Kmečki glas.

Objavil/a Nina Pirc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook