Zanimivosti objavil

OBVESTILO : 12.10.2016 – MINISTER ŽIDAN PRED SVETOVNIM DNEVOM HRANE: »ZAVEDANJE O PRILAGAJANJU PODNEMBNIM SPREMEMBAM NE BO DOVOLJ; POTREBNA SO DEJANJA CELOTNE DRUŽBE«

Ljubljana, 12 10. 2016 – Organizacija združenih narodov za hrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations – FAO) je za temo letošnjega svetovnega dneva hrane, 16. oktobra, izbrala prilaganje kmetijstva na podnebne spremembe. Zaradi vse pogostejših in intenzivnejših ekstremnih vremenskih dogodkov, ki vplivajo na naravne vire (suše, poplave, zmrzali, degradacija tal, krčenje gozdov…) in so posledica podnebnih sprememb, so namreč spremembe v proizvodnji hrane oz. v kmetijstvu samem nujne, še posebej iz vidika zagotavljanja zadostnih količin hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. To naj bi se – glede na zadnje ocene FAO – do leta 2050 povečalo na 9,6 milijard, kar pomeni, da se bo morala globalna proizvodnja hrane bisvteno povečati.

Minister mag. Dejan Židan je ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudaril potrebo po še večjem zavedanju, da so pred očmi vsega planeta vidne in občutne podnebne spremembe. »Ni dobolj, da se samo zavedamo teh sprememb, potrebni so konkretni koraki, takoj; tako v smeri prilagajanja in spreminjaja praks na področju proizvodnje hrane kot varovanja okolja«. Minister ob tem dnevu še izpostavlja, da bomo k večji prehranski varnosti lahko pripomogli samo tako, če bomo vsi državljani kot politika, to področje vzeli veliko bolj resno, državotvorno in kot zavedanje, da je vsak še tako majhen osebni prispevek in spodbuda posemeznika k izboljšanju stanja v okolju in kmetijstvu, lahko na koncu tudi odločilna.

FAO ob letošnjem letu izpostavlja temo prilagajanja kmetijstva oz. proizvodnje hrane tudi zaradi pomembnih aktualnih globalnih procesov in razprav o naši skupni prihodnosti, kot so: implementacija razvojne Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih konec septembra 2015 v New Yorku in priprave na naslednjo Konferenco ZN o podnebnih spremembah (COP 22) novembra letos v Maroku.

Letošnji svetovni dan hrane je že 40. po vrsti. Organizacija Združenih narodov (OZN) ga je razglasila namreč leta 1976, in sicer v spomin na leto 1945, ko je bila v OZN 16. oktobra ustanovljena Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO). Glavni namen svetovnega dneva hrane je ozaveščanje o tem, da po svetu še vedno živi veliko ljudi v pomanjkanju te osnovne dobrine.

Slovesnost ob obeleževanju letošnjega svetovnega dneva hrane bo potekala na sedežu organizacije FAO v Rimu. Formalnemu delu bo sledilo srečanje županov mest, podpisnikov »Milanskega urbanega pakta za prehransko politiko«, ki ga je predstavil generalni sekretar ZN ob lanskem praznovanju svetovnega dne hrane na svetovni razstavi Expo Milano 2015. Prvi mednarodni protokol, ki se mu je pridružilo več kot 100 podpisnikov iz vsega sveta, predstavlja poziv mestom k razvoju takšnih trajnostnih prehranskih sistemov, ki zagotavljajo kakovostno hrano, dostopno vsem, ohranjajo biotsko raznovrstnost ter zmanjšujejo izgube oz. odpadke hrane. Letošnje drugo srečanje podpisnikov »Milanskega urbanega pakta za prehransko politiko« bo namenjeno razpravi o sodelovanju pri razvoju omenjenih prehranskih sistemov, pregledu doseženega napredka in izmenjavi dosedanjih izkušenj.

Odprava lakote do leta 2030, pomemben globalni cilji trajnostnega razvoja, ne bo možna brez upoštevanja prilagajanja na podnebne spremembe. FAO poziva države pk vlaganju v trajnostno intenzifikacijo proizvodnje hrane – torej proizvesti več ob hkratnem ohranjanju naravnih virov, poudarja pa tudi nujnost prispevka vsakega posameznika kot ozaveščenega potrošnika, da spreminja svoje vsakodnevne (slabe) nakupovalne navade in se zavestno odloča za nakup lokalnih in ekoloških kmetijskih proizvodov ter hrane.

Letošnja tema svetovnega dne hrane pa sledi tudi nedavno potrjeni ratifikaciji pariškega podnebnega sporazuma (Evropski parlament jo je potrdil 4. 10.) in s tem za Evropsko unijo zaključil politični proces ratifikacije sporazuma). Pariški sporazum je do zdaj ratificiralo 62 članic, ki skupaj prispevajo skoraj 52 % globalnih emisij. Sporazum bo začel veljati 30 dni po tem, ko ga bo ratificiralo vsaj 55 držav, ki prispevajo 55 % globalnih emisij. EU je z ratifikacijo in deponiranjem listine o ratifikaciji omogočila, da se preseže prag 55 % in da sporazum lahko začne veljati. Po tej potrditvi lahko sporazum uradno potrdi tudi Svet Evropske unije, države EU pa morajo pariški sporazum ratificirati še posamično v skladu s svojimi parlamentarnimi postopki. EU je odločilno prispevala k sprejetju pariškega sporazuma decembra lani in igra vodilno vlogo na svetu pri boju proti podnebnim spremembam. Evropska komisija je že predlagala glavne zakonodajne ukrepe, da bi dosegli cilje EU za zmanjšanje emisij v EU za vsaj 40 % do leta 2030.

Podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah, zato so ukrepi za prehod v nizkoogljično družbo tudi v središču razvojnih izzivov Slovenije. Tako Slovenija v nadaljevanju razprav o srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030 zahteva pravično in stroškovno učinkovito porazdelitev bremen potrebnih ukrepov med države članice ter upoštevanje nacionalnih okoliščin. Med slednje sodijo problematika prometa, zlasti tranzitnega, kjer ima Slovenija omejene možnosti ukrepanja, zaradi predvidene nadaljnje integracije jugovzhodne Evrope pa se pričakuje še povečanje tranzitnega prometa. Poleg tega se Slovenija zavzema za vključitev rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč ter gozdarstva (t. i. sektor LULUCF), kjer je pomemben prispevek ponorov iz gozdov.

Še posebej pomembno vlogo tako v boju proti podnebnim spremembam kot tudi pri preprečevanju lakote oz. zagotavljanju zadostnih količin hrane v svetu pa ima pobuda Slovenije za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Čebele in drugi opraševalci namreč predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika.

Gospodarski vidik:

  • kmetijska proizvodnja, ki je neodvisna od opraševanja, se je podvojila v zadnjih 50 letih, medtem ko se je kmetijska proizvodnja, za katero je potrebno opraševanje, v istem obdobju povečala za štirikrat – oziroma – vsaka tretja žlica svetovne hrane je odvisna od opraševanja.

  • Nedavna študija FAO kaže, da je opraševanje tista »kmetijska praksa«, ki prispeva največ h kmetijskemu donosu. Posredno čebele in drugi opraševalci predstavljajo pomemben vir dohodka za kmete, zlasti male kmete in družinske kmetije, zlasti v državah v razvoju.

  • Opraševanje je tista »kmetijska praksa«, ki prispeva največ h kmetijskemu donosu. Posredno čebele in drugi opraševalci predstavljajo pomemben vir dohodka za kmete, zlasti male kmete in družinske kmetije.

  • Na ta način se ohranjajo in tudi generirajo številna nova delovna mesta.

Socialni vidik:

  • Od opraševanja je tako odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu. Po oceni FAO je pri 71 % rastlinskih vrstah, gojenih za prehrano ljudi, potrebno opraševanje. Še eno pomembno dejstvo: 90 % vse hrane je proizvedeno iz teh pridelkov.

  • Opraševanje je pomembno tudi za druge rastline, ki se uporabljajo za biogoriva, vlakna, zdravila, krmo in gradbene materiale.

  • Čebele in drugi opraševalci pomembno prispevajo k svetovni varnosti preskrbe s hrano. Po oceni mednarodne študije iz leta 2008 je opraševanje vredno 153 milijard EUR na svetovni ravni oziroma 22 milijard EUR v Evropi vsako leto.

Okoljski vidik:

  • Poleg njihove vloge za uspešno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varnost preskrbe s hrano, pa je treba omeniti še njihovo vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnotežja in zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti v naravi.

  • Čebele imajo s svojim delovanjem pozitivne učinke na celoten ekosistem, njegove delovanje in storitve.

  • Čebele so tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ugotovimo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je potrebno ukrepa.

  • V zadnjem času so čebele vse bolj ogrožene, to potrjujejo tudi nedavna poročila svetovno priznanih organizacij (poročilo Združenih narodov ter poročilo Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) .

Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane je Statistični urad Slovenije objavil nekaj koristnih in zanimivi podatkov in informacij (povezava na spletno stran Statistike)

VIR : MKGP

* * *

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook