Kmetijstvo objavil

Od vremenskih ujm izčrpane kmetije

Težavam v kmetijstvu letos ni videti konca. Leto se ni niti dobro pričelo pa je že nastopila februarska zmrzal z orkansko burjo. Suha zima je za seboj prinesla sušo, zaradi nadpovprečno toplega marca so rastline prezgodaj pognale iz zimskega spanca in aprilska pozeba je opravila svoje.

Mojca Mavrič Štrukelj iz svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, je izpostavila resnost razmer v Vipavski dolini. »Problem je, da težave kar ne nehajo. Zadnja močna burja je prišla ravno v času, ko so trte v najbolj nežni fazi in so zelo občutljive. Ponekod jih je popolnoma scefralo. Težave so zlasti v Vipavski dolini, pa tudi v Goriških Brdih in na Krasu. Po zadnjih ujmah lahko za letošnje leto z gotovostjo napovemo izpad pridelka v Vipavski dolini in v Brdih. Kaj bodo po vseh težavah naredili vinogradniki, trenutno še ne moremo napovedati. Mlajše vinograde bodo verjetno obnovili, vprašanje pa je, ali bodo tudi starejše.«

Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so ob pogledih na še sveže uničene poganjke trt predstavili škodo po aprilski pozebi. Po ocenah strokovnjakov je bilo prizadetih okrog 500 hektarov površin (vinogradov in nasadov) v Vipavski dolini, okrog 200 hektarov v Brdih, manj pa na Krasu in Istri. Na prizadetih območjih so škodo ocenili od 30 do 80, ponekod tudi stoodstotno.

Po podatkih Ivana Kodriča iz KGZ Nova Gorica bo zaradi aprilske pozebe v zgornji Vipavski dolini na nižjih legah od 70 do 80% manjši pridelek marelic, 60-80% manj breskev (izjema je le sorta veteran), tudi češenj in kakijev bo manj. V spodnji Vipavski dolini je največja škoda ravno na češnjah (tudi do 90-odstotno), posledice pozebe so tudi na breskvah in hruškah.

V Brdih je pozeba hudo prizadela nasade češenj in marelic na nižjih legah. Izpad pridelka je ocenjen na osemdeset odstotkov. Letos bo tudi manj breskev, kakijev in aktinidij. Na Tolminskem in v Brkinih je izpad jablan v povprečju 70%. V Istri pa so največjo škodo utrpeli oljčniki, kjer ocenjujejo, da bo pridelka za polovico manj.

Pridelovalci opozarjajo, da škode prihajajo v času, ko so kmetije finančno izčrpane. Rezerv ni več. Brez pomoči države se kmetijstvu slabo piše.

»Škode prihajajo v času, ko so kmetije finančno izčrpane in nimajo več rezerve. Obnov ni več, opuščajo dejavnost. Veliki trgovci so v zadnjem desetletju izčrpali in uničili zadruge in kleti. Celotna predelovanja industrija v kmetijstvu je izmozgana. Danes, ko bi kmetje najbolj potrebovali denar, jim kleti ne morejo plačati niti osnovne cene za pridelano grozdje. Če država ne bo posegla v razmerje med predelovalno industrijo in trgovino, so kmetje, če pride še nekaj takšnih nesreč, na dobri poti do propada. Potem tudi turizma ne bo več,« je povedal vinogradnik in sadjar Franc Vodopivec.

»Država v zadnjih desetih letih ni naredila nič za sistematsko zavarovanje pridelkov proti naravnim ujmam. Drugi večji problem v kmetijstvu pa so nizke odkupne cene. Vinogradniki, zadruge in kleti, pa tudi politika, gostinstvo, turizem, trgovina se bodo morali dogovoriti, da mora odkupna cena v celoti pokriti stroške pridelave. Cilj naših prizadevanj je, da se pridelovalcu plača primerno ceno. Pošteno plačilo je osnova za samooskrbo,« je o aktualnih težavah v kmetijstvu povedal predsednik zbornice Ciril Smrkolj.

 Vir in več informacij najdete na:

Primorske novice, 15. maj 2012

M.V. 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook