Čebelarstvo objavil

Odmiranje čebeljih družin

Že lani in predlani so iz Združenih držav Amerike, Francije, Belgije,
Nemčije, Poljske, Španije in iz še nekaterih drugih evropskih držav
prihajale novice o skrivnostnem izginjanju čebel, ponekod so izgubili
tudi do 70 odstotkov čebeljih družin. Ostali so prazni panji s satjem, z
zalego, obsojeno na smrt, in z zalogo medu. Odmrlih čebel niso našli in
tudi vzroka za njihovo izginjanje ne poznajo, znanstveniki pa ne vedo,
zakaj čebele zapuščajo panje.

Znanstveniki za zdaj, kot kaže, še vedno tavajo v megli. V številnih
člankih svetovnih medijev se pojavljajo nove in nove teorije o vzrokih
za izginjanje čebeljih družin. Najprej so posumili gensko spremenjene
organizme, ki so v ZDA veliko bolj razširjeni kot v Evropi. Glavni
osumljenec je gensko spremenjena koruza Bt z vnesenim bakterijskim genom
za strup, ki odvrača njene škodljivce, predvsem vešče. Čeprav številne
raziskave niso dokazale neposrednega škodljivega vpliva toksina Bt na
zdrave čebele, znanstveniki domnevajo, da se njegovo delovanje pokaže
šele v kombinaciji z drugimi za čebele stresnimi dejavniki, na primer
okužbo s varojo.

Spet drugi sumijo, da je za izginjanje čebeljih družin odgovoren za zdaj
še neidentificiran strup, kar naj bi dokazovali opusteli – (strupeni?)
panji, ki se jih druge živali izogibajo. Za čebele bi lahko bila usodna
tudi prevelika polja samo ene kulture, zaradi česar nimajo na razpolago
dovolj raznovrstne hrane, pa spremembe zaradi globalnega ogrevanja … Ali
pa kombinacija več (naštetih) dejavnikov, ki je njihovo odpornost na
stres privedla do skrajne meje, ki je ne morejo več prenesti. Nekaj
onemoglih čebel, ki so jih vendarle našli v opustelih panjih, je bilo
preraslih z glivicami in okuženih z drugimi boleznimi, kar daje sumiti,
da je njihov imunski sistem odpovedal.

Delovna skupina za raziskavo izginjanja čebel, ki jo je zaradi
katastrofalnih posledic imenovala administracija ZDA, navaja, da je za
izginjanje čebeljih družin odgovoren neke vrste čebelji aids, a še ni
znano, ali gre za okužbo z znanim ali še neznanim povzročiteljem.

Za odmiranje čebel letošnjo spomlad v Sloveniji lahko več ali manj
najdemo vzroke. Eden od njih je lanska mila zima, ko matice v večjem
delu Slovenije preko zime praktično niso prenehale zalegati Varoje so se
zato že spomladi pojavile v veliko večjem številu kot po navadi. V
kolikor čebelarji niso izvajali apitehničnih ukrepov je okuženost
čebeljih družin z varojo, kakršna je običajna za polovico julija ,
nastopila že konec maja.

Vegetacija je lani zaradi visokih zimskih temperatur prehitevala
povprečno za 3–4 tedne, zato se je prva brezpašna doba pojavila že maja.
Druga, daljša brezpašna doba je nastopila po cvetenju pravega kostanja
in je trajala do konca sezone. Čebele so ostale brez vode, nektarja,
cvetnega prahu, zaradi česar se je pojavi rop čebel, ki je z reinvazijo
varoj še pospešil negativno delovanje teh na čebelje družine.

Družine, ki niso dobivale redne pomoči v obliki sladkorja, so ostale
brez mladih čebel, večina tistih, ki so se kljub temu izvalile, pa je
bila zaradi delovanja varoje poškodovana in pozneje ni bila sposobna
gojiti mlade zalege, ki jo je matica zalegla po začetku zimskega
krmljenja. Prav tako je ponekod v Sloveniji svoj negativni vpliv dodal
še bršljan, ki je zaradi tople jeseni začel obilno mediti proti konci
oktobra in tako še dodatno izčrpal zimske čebele.

Poleg neposredne škode, ki jo je pri čebelah povzročila varoja, so se
zelo verjetno pojavile še dodatne okužbe z virusi, nosema in okužene
čebele so zanesljivo odmrle v nekaj dneh. V letošnjem letu se bomo
morali učiti na lanskih napakah in upoštevati boleče izkušnje teh napak.
Predlagam, da se z vso resnostjo že takoj spomladi lotimo zatiranja
varoj z določenimi apitehničnimi ukrepi, kot so izrezovanje trotovine,
umetna prekinitev zaleganja, odvzem zalege, uporaba lovilnega sata itd.
Hkrati pa se moramo nemudoma odzivati na vse negativne vplive narave,
kot je pomanjkanje hrane, cvetnega prahu in tako čebelji družini
optimalne pogoje za njej razvoj in kasneje preživetje.

Vir: http://www.augustin.si

Objavil/a maruša pišljar
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook