Zanimivosti objavil

Odnos do živali

Morda ste že kdaj slišali koga reči, da je tisti, ki ima rad živali, dober človek. Sicer je res, da to ne bi smelo biti edino merilo, res pa je, da tiste, ki z živalmi ravnajo grdo, vsak gleda postrani. Tak odnos do živali pa ne velja samo v današnjem času, temveč je človek že od nekdaj živali spoštoval, kruto ravnanje z njimi pa obsojal.

 

Ugotovitve iz povzemanja člankov pri nas iz obdobja 1845 do 1857 kažejo na to, da je bilo tudi pri nas slabo ravnanje z živalmi zaznamovano kot greh ali nehumanost, izražalo pa naj bi tudi slabo vzgojo in trdosrčnost, da je posledica temu gospodarska škoda, pa je bilo v tistem obdobju še posebej pomembno. Že takrat so bili ljudje mnenja, da živali ne vodi zgolj instinkt, temveč da čutijo tudi veselje in žalost, vse tisto pač, kar je značilno za čutna bitja. S tem izrazom pa so bile tudi uradno opredeljene kasneje, v Amsterdamski pogodbi leta 1997, ki je bila na področju obravnave živali v Evropi vsekakor prelomnica.

 

Živalim so poleg že omenjenih lastnosti pripisovali še mnoge druge, ki so kazale na to, da živali niso brez razuma, da imajo visoko razvito sposobnost zaznavanja nevarnosti ter približevanja smrti (lastne ali človeške). Pri kravah je bilo denimo velikokrat poudarjena tudi velika navezanost med kravo in teletom.

 

Seveda je bil eden glavnih razlogov za zavzemanje za dobro ravnanje z živaljo tudi gospodarski. Neprimerno ravnanje je namreč tudi s tega vidika za človeka slabo, predvsem transport je predstavljal hude težave. Velik poudarek je bil predvsem na humanem prevozu živali, kar je pomenilo dovolj prostora ter oskrba z vodo in hrano na daljših poteh. Če je žival prišla na cilj čila, je bila tudi kupčija boljša.

 

Ljudje so že takrat stanje pri nas primerjali z ravnanjem z živalmi v tujini in se pritoževali nad nižjim nivojem, ter željo po spremembah. Rusi so bili znani po tem, da naj bi z živino lepo ravnali, pa tudi v Franciji naj bi v tistem obdobju imeli za transport boljše poskrbljeno kot na naših tleh. Klanje in transport pa nista bili edini dve dejavnosti, pri katerih se je dobro ravnanje z živalmi poudarjalo. Tudi primerna uhlevitev je bila pomembna, ter nega in seveda prehrana. Tepež in prevelika pričakovanja od živali so bila prav tako deležna zgražanja, ljudje pa so imeli sočutje celo do divjih živali, predvsem ptic.

 

V tiskanih medijih se že takrat pojavljajo pričevanja o mučenju živali z zahtevo, da se storilce primerno kaznuje, poleg tega pa so bralci izražali svoj odnos do živali, češ da se jim ne sme storiti hudega, saj tudi živali človeku nič nočejo. Leta 1855 so za celotno Avstroogrsko izdali Ukaz,  s katerim so dodelili postavo zoper »terpinčenje in trapljenje« živali. Društva proti slabemu ravnanju z živalmi so imela tedaj večjo vlogo kot danes, glavna naloga pa je bila vzbujanje sočutja do živali pri ljudeh skozi poučevanje z ustrezno literaturo. Knjige proti mučenju živali takrat niso bile redke niti pri nas, veliko vlogo pri tem pa so odigrale Kmetijske in rokodelske novice, ki so o temi odnosa do živali velikokrat pisale.

Človek je torej živali že od nekdaj spoštoval in se trudil, da bi jim omogočil čim bolj lagodno življenje, kljub temu, da so živali po navadi človeku vedno služile. Do danes se je človek od živali sicer malo odmaknil, saj veliko ljudi živi v mestih in z živalmi nima tako tesnega stika kot denimo tisti na kmetijah. Moramo pa se truditi in zagovarjati dobro ravnanje z živalmi, v tem duhu pa vzgajajmo tudi naše otroke.

 

Nina Pirc

Vir: http://www.genska-banka.si/fileadmin/uploads/Zgodovinski_viri/Siard_08_Odnos_zivali.pdf (24.10.2011)

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook