Zanimivosti objavil

Oglarjenje pri nas

Morda je težko verjeti, vendar so najdbe pokazale, da je človek oglje izdeloval že 6000 let pred našim štetjem, 1100 let pr. nš. št. pa je proizvodnja oglja na področju današnje Evrope igrala pomembno vlogo pri pridobivanju kovin. Oglje je bilo nujno tudi za balzamiranje trupel, izdelovanju barvil in lepila. Za kurjavo ga v tistem času še niso uporabljali, saj so bile pridobljene količine zelo majhne. Na začetku se je oglje pridobivalo v jamah, kasneje šele v kopah, veliko kasneje, v 18. stoletju pa so se pojavile peči retorte-zidane peči, ki so jih kmalu nadomestile železne, v njih pa so s kemično pirolizo poleg oglja pridobili še ocetno kislino in metanol.

Na področju naših krajev je bilo v času venetskih plemen Japodov in Ilirov zelo razvito kovinarstvo in rudarstvo. Izkopavanja so že leta 1935 dokazala, da so v okolici Mokronoga, v Vačah in Selih pri Šumberku že pred 3000 leti pridelovali rude. Rudarstvo in kovinarstvo je bilo na našem področju ves čas zelo razvito, v času preseljevanja narodov pa so se te dejavnosti, razumljivo, zmanjšale.

Preporod se je zgodil od koncu srednjega veka, ko je število železarn močno naraščalo-do dveh stoletij nazaj. Vzporedno z železarstvom se je seveda razvijalo tudi oglarstvo in v času razmaha železarstva so imela pri nas ta podjetja veliko gozdov, kjer so oglarji lahko pridobivali oglje. Po letu 1555 so rudarski sodniki pravico do oglarjenja podelili, ureditev gozdnih posesti je bila namreč zelo potrebna in s popisom leta 1758 naj bi se uredilo oskrbovanje prebivalstva z drvmi, nadaljevanje pustošenja gozdov pa preprečeno.

V letu 1771 je vlada s terezijanskim gozdnim redom začela omejevati porabo lesa in tako lastniki gozdov niso smeli sekati več , kot pa je bilo prirastka. Pri oglarstvu in fužinarstvu je bilo zahtevano, da se pred izgradnjo obrata uredi problematika preskrbe z lesom in kurjave. Zaradi pomanjkanja strokovnega nadzornega kadra pa te zahteve v praksi niso bile uspešno izpeljane. Oglarstvo je pri nas najbolj zaživelo v 19. stoletju, industrija je namreč potrebovala ogromne količine oglja, ki so ga kopali na Jelovici, pa tudi na Primorskem, denimo na območju Nanosa, Gore, kjer pa so bili aktivni predvsem tuji oglarji.

Še kratek nasvet, kako spoznati dobro oglje: dobro kuhano oglje je bleščeče črne barve, če ga prelomimo, nastajajo ostri robovi, struktura pa je dobro vidna. Ob udarcu kvalitetno oglje daje jasen zvok, je trdno in se ne drobi, je suho in gori z zelo malo dima svetle barve.

 Vir:          https://sites.google.com/site/ogljarskiklub/o-oglju (09.10.2012)

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook