Kmetijstvo objavil

Ogroženi gozdovi zaradi os zapredkaric

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je
izdal opozorilo nevarnosti namnožitve ose zapredkarice v Sloveniji, saj
je bilo pred kratkim na območju Riflovega vrha nad Prevaljami na
Koroškem zaradi nevarnih os zapredkaric ogroženih skoraj 100 hektarov
gozda.

Značilnosti nevarne ose zapredkarice
Zapredkarice so navadni smreki škodljive rastlinske ose. Poškodbe
povzročajo ličinke z objedanjem iglic. Občasno prihaja do namnožitev
zapredkaric, ki trajajo praviloma več let. Večletno obžiranje iglic
zmanjšuje prirastek in oslabi napadene smreke ter jih naredi občutljive
za poškodbe drugih biotskih ali abiotskih dejavnikov, npr. podlubnikov
ali belo trohnobo korenin. Namnožitve zapredkaric lahko nastanejo zaradi
oslabelosti drevja ali zaradi ustreznih ekoloških razmer za razvoj
zapredkaric. Po novejših virih je v Evropi znanih več kot 10 vrst, ki se
pojavljajo na smrekah in na macesnih, v Italiji so jih ugotovili tudi
na jelkah. Biologija vseh vrst je podobna, vendar se razlike pojavljajo
tudi v okviru vrste. Samice niso zelo mobilne, prilezejo iz tal kjer so
prezimile, rojijo od aprila do julija, včasih tudi avgusta (odvisno od
vrste), po kopulaciji na tleh in na pritalni vegetaciji odložijo večje
število jajčec na iglice vej v spodnjem delu krošnje gostiteljskih
dreves. Zaradi tega postanejo lažje in lahko nato letijo višje v krošnje
ter tam odložijo preostala jajčeca (do 120). Samci so bolj mobilni in
letijo. Ličinke so dolge od 15–22 mm, razvijajo v rahlih zapredkih v
svilnatih tulcih na vejah. Razvoj ličink evropskih vrst traja od 30 do
45 dni. Ličinke se v zadnji razvojni fazi spustijo na tla in se zarijejo
v prst od 5 do 15 cm globoko, kjer oblikujejo ovalne kamrice iz prsti. V
tleh se preobrazijo v predbube, pozneje v bube in zaključijo razvoj v
enem, dveh ali več letih.

foto: 193.2.23.10/nvg/izdaja_no.asp?no=2-9


Dosedanje ugotovitve v Sloveniji

V Sloveniji smo prvi obsežen napad zabeležili v poletju 2009 na Riflovem
vrhu pri Prevaljah v Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec. V
jesenskem času je bilo na osnovi štetja pagosenic iz vzorcev tal
ugotovljeno, da je bila v letu 2009 zapredkarica prisotna na površini
106 ha. Analiza tal, ki jo je naredil Zavod za gozdove Slovenije v letih
2009 in 2010 je pokazala, da v tleh trenutno prezimuje do 100 krat več
ličink teh škodljivcev kot bi bilo še znosno. Take namnožitve v
Sloveniji še ni bilo. Poškodovan gozd se nahaja na severnem pobočju s
povprečnim naklonom do 20° na nadmorski višini med 450 – 650 m n.m..
Starost gozdnega sestoja je od 60 – 90 let. Namnožitev zapredkaric na
navedenem območju lahko povzroči veliko gospodarsko škodo lastnikom
gozdov in ekološko škodo v napadenem območju, če bodo na ogroženem
območju potrebne obsežnejše sečnje gozdnega drevja.Izkušnje z osami
zapredkaricami v Italiji in na Češkem kažejo, da se lahko poškodbe
gozdov zelo hitro razširijo in zajamejo stotine hektarov. ZGS je na
podlagi the ugotovitev izdelal načrt za ukrepanje, ki ga bodo začeli
nemudoma izvajati. Poleg gozdarskih strokovnjakov bodo v ukrepanje
vključeni tudi lastniki gozdov in Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje.

Načrtovano ukrepanje in izvedba
Zavod za gozdove Slovenije je izdelal načrt katerega namen je določiti
ukrepe za nadzor nad namnožitvijo zapredkaric, ukrepe za preprečitev
širjenja namnožitve in zmanjšanje poškodb po zapredkaricah ter ukrepe za
obvladovanje smrekovih podlubnikov v primeru njihove namnožitve. Načrt
poleg ukrepov podrobneje opisuje zapredkarice in njihovo biologijo,
območje namnožitve v Sloveniji ter izsledke o namnožitvah zapredkaric iz
tujine. Zavod za gozdove Slovenije bo usmerjal in nadzoroval izvajanje
načrtovanih ukrepov. V načrtovanje zatiralnih ukrepov, izvajanje nadzora
nad potekom namnožitve ter nadzorovanje uspešnosti načrtovanih
zatiralnih ukrepov sta vključena Biotehniška fakulteta v Ljubljani,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter Poročevalsko,
prognostično – diagnostična služba na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Za
izvedbo zatiralnih varstvenih del na napadenem območju so odgovorni
lastniki gozdov. Izvedbo preprečevalnih del za namnožitev podlubnikov
zagotavlja Zavod za gozdove Slovenije. V samo izvajanje načrtovanih
zatiralnih ukrepov bodo dodatno vključeni predstavniki Zavoda za gozdove
Slovenije, predstavniki lokalne skupnosti ter lokalna enota Uprave za
zaščito in reševanje RS. Izvedba varstvenih del bo lastnikom gozdov
financirana oziroma sofinancirana v skladu z določitvami Pravilnika o
financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove.

Dosedanji ukrepi
Na Riflovem vrhu, kjer so lastniki prvi opazili ose zapredkarice, so že
začeli s preventivnimi ukrepi, ki so sedaj ključnega pomena – spomladi
se namreč iz bub v zemlji razvijejo osice. Po izkušnjah iz Italije in
Češke se je za najboljši preventivni ukrep pokazalo lepljenje trakov,
premazanih s posebnim lepilom, okoli debla. Nanj naj bi se na poti do
krošnje ulovilo čim več osic. Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) so
predvideli, da bodo s trakovi zaščitili 7000 dreves, doslej pa jim je v
treh večjih akcijah uspelo z lepljivimi pastmi polepiti 5300 dreves. V
prvi akciji so lepili trakove lastniki gozdov sami, nato so jim
priskočili na pomoč gozdarji okoliških enot ZGS, v tretji akciji pa so
moči združili še domači gasilci, lovci in krajani Leš, Prevalj in Raven.

 

Viri: www.zgs.gov.si, 193.2.23.10/nvg/izdaja_no.asp?no=2-9, www.jana.si/,

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook