Kmetijstvo objavil

Okrogla miza o upravljanju voda in kmetijstvu

Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni je Ministrstvo za okolje in prostor
organiziralo okroglo mizo o upravljanju voda in kmetijstvu. Sogovorniki
so se strinjali, da je rešitev v aktivnem sodelovanju. To pa tako na
ravni načrtovanja, kot tudi izvajanja ukrepov. Izpostavili so tudi pomen
vključevanja in dobre komunikacije pri Načrtu upravljanja voda, kot ga
je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Dr. Irena Rejec Brancelj z okoljskega ministrstva je predstavila
šestletne priprave – od prenosa evropske zakonodaje v slovenski pravni
red, priprave strokovnih podlag in dosedanjih posvetovanj za načrt
upravljanja. Slednji bo predstavljal pregled problemov, stanja vodnega
okolja in predlagal rešitve za dobro stanje voda do 2015. Z merljivimi
cilji in ukrepi bo omogočal tudi preverjanje učinkovitosti leta 2012 in
2015. Med prednostnimi področji upravljanja voda so varstvo vodnih virov
za pitje, ohranjanje vodnih ekosistemov ter preprečevanje onesnaženja
iz komunalnih odpadnih voda in z nevarnimi snovmi iz različnih, tudi
kmetijskih virov. Dr. Boštjan Kos in Darko Simončič z Ministrstva za
kmetijstvo za gozdarstvo in prehrano sta poudarila pomen usklajenosti
med načrti obeh ministrstev, prav tako pa tudi pomen podpore kmetijstva,
da bi lahko dosegali rezultate pri varstvu voda. Janez Sušin iz
Kmetijskega inštituta je izpostavil, da je kmetijstvo že veliko storilo
na področju zmanjšanja uporabe nitratov. Da pa so zagotovo še rezerve,
tudi na primer v časovnih prilagoditvah gnojenja. Smernice za dobro
prakso na tem področju bo izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano.

V razpravi se je izpostavilo vprašanje glede deleža nitratov iz
kmetijstva in iz komunalnih odpadnih voda. »S precejšnjo gotovostjo
lahko trdimo, da gospodinjstva pri onesnaženju voda prispevajo do največ
30 %, drugo izhaja iz kmetijske dejavnosti,« je poudaril mag. Joerg
Prestor z Geološkega zavoda RS. Pri tem velja izpostaviti, da je nujno
potrebna regionalna obravnava vodotokov in vplivov nanje, saj so razmere
po Sloveniji različne. Med 155 vodnimi telesi površinskih voda
(vodotoki, stoječe vode, …) jih namreč za osem lahko trdimo, da je med
ključnimi obremenitvami za nitrat kmetijstvo. Območje severovzhodne
Slovenije pa je po obremenjenosti voda najbolj izpostavljeno, zato tudi
ni mogoče trditi, da bo tu kljub vsem ukrepom do leta 2015 mogoče doseči
dobro stanje voda.

Helena Matoz z Ministrstva za okolje in prostor je ob zaključku
izpostavila, da bomo vedno bolj morali prilagajati ukrepe na lokalni in
regionalni nivo. Slovenija je majhna država, vendar ni enovita – zato
morajo biti ukrepi učinkovito ciljno naravnani. To pa zahteva čas in
strokovno podporo različnih institucij, resorjev in deležnikov.
Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja v septembru osem regionalnih
srečanj z deležniki z različnih področij (občine, podjetja, nevladne
organizacije, …). Srečanja bodo pripravili za porečja: Mura, Drava,
Sava (zgornja Sava, srednja Sava, Savinja, spodnja Sava), Soča in
jadranske reke z morjem. Na teh srečanjih bodo udeleženci pregledali
strokovne podlage in oblikovali svoj pogled na rešitve iz načrta
upravljanja voda.

Ministrstvo za okolje in prostor pa bo te predloge glede na cilje
varstva voda vključevalo v načrt. Da bomo uspeli z doseganjem dobrega
stanja voda do leta 2015, bo namreč odvisno tako od različnih
organizacij, kot tudi od vsakega posameznika. Prva delavnica SKRBIMO ZA
MURO bo v torek, 7. septembra, v občini Dobrovnik. Vse informacije pa
lahko spremljate na www.skrbimozavode.si.

Vodna direktiva
Direktiva določa okvir za varstvo celinskih površnikih voda, somornic,
obalnega morja in podzemne vode. Vključuje ohranjanje in izboljševanje
vodnega okolja, preprečevanje slabšanja vodnih in kopenskih ekosistemov
ter močvirij in izboljšuje njihovo stanje. Direktiva uvaja novost pri
upravljanju voda, saj temelji na povodjih ter s tem izhaja iz naravnega
stanja (Povezave: Vodna direktiva (Water Framework Directive;
2000/60/EC) – besedilo v slovenskem jeziku in Izvajanje Vodne direktive v
Evropski uniji in v Sloveniji )

Osnutek nacionalnega načrta upravljanja voda za obdobje 2009 – 2015
Načrt upravljanja voda je sestavni del izvajanja vodne direktive ter
doseganja cilja dobrega stanja vseh voda do leta 2015. Ministrstvo za
okolje in prostor je pripravilo prvi osnutek nacionalnega načrta, po
posvetovanjih pa bo do konca letošnjega leta pripravilo končno verzijo.
Posvetovanja so ključnega pomena, saj je uresničevanje načrta odvisno
tako od odgovornih v državnih ustanovah, lokalnih skupnostih, kot tudi
od vsakega posameznika.

Načrt upravljanja voda bo vključeval tudi načrte po povodjih ter v njih
povezoval okoljske cilje, socialna vprašanja in gospodarske dejavnike z
vsemi vrstami vodnih tels – reke, jezera, rečna ustja in druge
somornice, obalna morja in podzemne vode. Več informacij na
www.skrbimozavode.si.

Vir: http://www.mop.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1994/7604/cc305c1fa2/

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook