Zanimivosti objavil

Oljarno grejejo oljčne koščice

V klasičnem načinu predelave oljk, s prešanjem, je ostanek hitro
uporabno kurivo, v oddaljenih časih so tropine tudi dodajali živalski
krmi. V sodobnih kontinuiranih sistemih za predelavo oljk nastanejo
drugačne tropine, predvsem bolj vlažne. Z vse večjo predelavo je
prihajalo do zagate, kaj z njimi. Ena od možnosti je kompostiranje, po
katerem postanejo uporabne kot gnojilo. Druga, precej kompleksnejša
možnost, je njihova predelava, po kateri postanejo energent.

Kaj in kako s tropinami je bila tema mednarodnega projekta M.O.R.E.
partnerjev iz petih evropskih oljkarskih držav, v katerem so iz
Slovenije sodelovali sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča
Univerze na Primorskem. Prečesali so prakse uporabe oljčnih tropin kot
obnovljivega vira energije in spodbujali ustrezne načine njihove
uporabe.

Na ekskurziji v Arnascu je bil z raziskovalci tudi oljar Marinko Hrvatin
iz Kopra, ki ga je že nekaj let mučilo vprašanje, kaj s tropinami iz
oljarne. V tamkajšnji oljkarski zadrugi je dobil potrditev, da velja
razmišljati o ogrevanju svojega obrata, polnilnice, pisarn in
degustacijskega prostora z ostankom od predelave oljk. V Arnascu z
oljčno biomaso ogrevajo oljarno, župnišče, muzej in občino, a se je
Hrvatinu zdelo, da bi se dalo sistem dodelati, ga narediti bolj
avtomatiziranega.

V tovarni Pieralisi so v zadnjih letih razvili dovolj učinkovit stroj za
ločevanje zmletih koščic in pulpe iz oljčnih tropin. Hrvatin ga je
pripeljal v Koper in izločil prve koščice. Iz avtomatiziranega stroja
pridejo koščice, ki vsebujejo do 20 odstotkov vlage. Ker se dodatno
osušijo v zalogovniku pri peči, so takoj uporabne kot energent. S prvimi
koščicami se je Hrvatin odpravil na Kozino, v podjetje Biodom, ki je
specializirano za izdelavo avtomatiziranih kotlov na biomaso, predvsem
na pelete.

Za Toneta Kavčiča, lastnika Biodoma, je bilo iskanje ustrezne rešitve
zadosten izziv, da se ga je temeljito lotil. “Marinko nas je animiral,
da smo začeli iskati rešitev za gorilnik, ki mora biti drugačen kot za
pelete, ker so zdrobljene oljčne koščice bolj sipke in drugače
zgorevajo,” se spominja Kavčič. “Imeli pa smo droben problem,” smeje
doda, “saj nam je Marinko pripeljal zelo butično količino koščic.”
Izdelali so prvi gorilnik in ga namestili pod kotel pri Hrvatinu. Ima
moč 30 kW, s tem, da jo samodejno prilagaja glede na potrebe. Posebnost
biodomovih naprav je avtomatizirano delovanje, v čemer so naprednejši od
italijanske konkurence. Izdelali so tudi že drugi enak kotel in ga
namestili pri Radu Mihelju, ki ima oljarno v Pradah. Koščice imajo visok
izkoristek, približno 90-odstotnega. Pepela je malo, očistiti ga je
treba enkrat tedensko.

O podobni rešitvi razmišlja še nekaj slovenskih oljarjev, pri Hrvatinu
so si jo ogledali tudi njihovi kolegi iz Dalmacije. S porabo koščic pa
izkoristek biomase ni dokončen, saj po separaciji ostaja pulpa. Ta je
uporabna kot gnojilo, ker ne vsebuje za zemljo škodljivih snovi, ki so v
koščicah, a bi se dalo tudi iz nje pridobivati zeleno energijo.

Hrvatin razmišlja o bio plinarni. Ekonomična bi bila pri 600 tonah
odpadkov, imela bi moč 270 kW. Če bi se slovenski oljarji povezali in
združili svoje odpadke, našli ustrezen prostor za plinarno, k
sodelovanju pa pritegnili še druge, ki imajo občutne količine
bioodpadkov, denimo velike gostinske obrate v hotelih, in izkoristili
lesno biomaso, ki je je na zaraščenih terasah na pretek, bi lahko v
Istri začeli s pomembnim novim poglavjem o izkoriščanju zelene energije.
“Gre za sonaravno in ekonomično delovanje, s plinarno bi nenazadnje
pridobili nekaj delovnih mest, a pri pristojnih ni pravega posluha za
sodelovanje pri takšnih projektih,” je nekoliko razočaran Hrvatin.
Drugače je v hrvaški Istri: tam italijanski investitorji načrtujejo
veliko deponijo in elektrarno na plin iz oljčnih tropin.

V slovenskih torklah letno “pridelajo” več kot 4000 ton oljčnih tropin.
Zaradi vsebnosti olja in kislosti so nepredelane neuporaben odpadek,
dejansko pa gre za zelo uporabno biomaso, ki lahko postane gnojilo ali
kurivo.

Vir: http://www.primorske.si/Priloge/Oljka/Oljarno-grejejo-oljcne-koscice.aspx

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook