Zanimivosti objavil

Oljčnik je lahko tudi botanični vrt

Slovenski
in hrvaški strokovnjaki iz Istre in Kvarnerja so se v začetku leta
povezali v čezmejnem projektu, s katerim ugotavljajo, kako zmanjšati
onesnaževanje in ohranjati biotsko pestrost v kmetijstvu s poudarkom na
oljkarstvu.

V projektu, ki ga usmerja Irena Vrhovnik iz koprske enote KGZ Nova
Gorica, so se povezali njena matična ustanova, Znanstveno raziskovalno
središče Univerze na Primorskem, občini Vodnjan in Krk ter tamkajšnji
združenji oljkarjev Drobnicas Krka in Agroturist iz Vodnjana.

Sodelujoči v projektu so se nazadnje zbrali sredi meseca v Vodnjanu.
Pregledali so opravljeno in ugotavljali, da je za spoznavanje možnosti
ohranjanja čim pestrejšega življa v kulturni sredozemski krajini in
okrog nje izjemno pomembno, da prihajajo z različnih področij. “Smo
različnih profilov, agronomi, biologi in naravovarstveniki, in iz
različnih okolij, iz Istre in z otokov. Imamo različnepoglede, skupni
paje širši, zato sem prepričana, da bomo na podlagi naših ugotovitev
znali bolj temeljito svetovati kmetovalcem, kako pridelovati zdravo
hrano v zdravem, bitosko pestrem okolju,” je zadovoljna Irena Vrhovnik.

V prihodnjem letu bodo nadaljevali z opazovanjem, domala izdelan pa
imajo že program svetovalnih predavanj in delavnic.Po letošnji seriji
predavanj o ekološkem varstvupred oljčno muho, na katerih so oljkarje
seznanjali s tem, da je potrebno najpomembnejšega škodljivca slovenskih
oljčnikov obravnavati selektivno, sicer se iztrebljajo tudi koristne
žuželke, bodo v naslednjem letu ključno pozornost posvetili sožitju
oljk, sadja, vrtnin in zelišč.

Govorili bodo tudi o možnih povezavah oljkarstva in živinoreje,
posebno poglavje pa bo namenjeno naravi prijaznim ukrepom za zmanjšanje
erozije in suše v oljčnikih. Glede tega Irena Vrhovnik izpostavlja pomen
zatravljenosti nasadov, pri čemer posebej poudarja, da je v oljčniku in
okrog njega vedno potrebno imeti nekaj cvetočih rastlin, da se v njem
zadržujejo tudi koristne žuželke. “Ugotavljamo in tako tudi svetujemo
kmetovalcem, naj ne kosijo vsega naenkrat, temveč izmenično, korone pa
kvečjemu enkrat letno,” pravi Vrhovnikova o naravi prijazni doktrini.
Povedala je še, da bodo delavnice o ekološkem varstvu pred oljčno muho
pripravili tudi prihodnje leto.

S projektom strokovnjaki iz sosednjih držav delujejo proti grožnji, da
bi monokulturnost krajine razvrednotila njeno pestrost. Zavzemajo se za
mešane nasade, v katerih se oljka druži s sivko,zvrtninami,za oljčnike, v
katerih se sprehajajo kure in iz zemlje bezajo ličinke oljčne muhe.

Biotska raznovrstnost, ki je v središču projekta, ne pomeni le pestrejše
krajine, temvec tudi bolj čisto in zdravo okolje in hrano. Vraznoliki
sredozemski kraini se namreč vzpostavlja naravno ravnovesje, v katerem
je manj možnosti in priložnosti za razvoj škodljivcev in bolezni in je
torej manj potrebe po ukrepanju s fitofarmacevtskimi sredstvi.
V projektu bodo gotovo ugotovili še marsikaj zanimivega, med drugim pa
poskušali potrditi domnevo dr. Željka Prgometa z Reke, daso žižole
blagodejni sopotnik istrske belice, ker privlačijo žuželke, ki so
sovražniki oljčne muhe, obenem pa vsebujejo sokove, kinaj bi jo
odganjali.

Vir: Primorske novice, sreda, 27. oktobra 2010 

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook