Kmetijstvo objavil

Ovire in spodbude mladih pri odločanju za kmetijski poklic

Ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, je otrok pravzaprav pred zelo pomembno odločitvijo, čeprav za kaj takega morda še ni ravno pripravljen. Šolanje je pač treba skrbno načrtovati in naloga staršev in učiteljev je, da otroku pomagajo po najboljših močeh. Pri otrocih iz kmečkih družin lahko opazimo, da se rajši odločijo za srednjo kmetijsko šolo kot pa za kakšno drugo.

Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti in mladi za kmetijski poklic kot slabosti izpostavljajo predvsem slabše možnosti za izobraževanje in interesne dejavnosti, manj prostega časa, manj počitnic in druženja z vrstniki, manj samostojnosti in samozavesti. Poudarjajo tudi manjšo pozornost staršev zaradi prezaposlenosti in slabše možnosti za varstvo otrok ter nižjo življenjsko ravnjo podeželskih otrok. Ugled kmeta v družbi se dandanes zmanjšuje in na to vpliva v veliki meri tudi mnenje družbe o ljudeh, ki opravljajo kmetijski poklic. Družba denimo obsoja kmete zaradi pretiranega škropljenja in s tem onesnaževanja okolja, kar je danes zelo pomembna tema. V kmetijstvu pa je seveda veliko prednosti in tega se zavedajo tudi mladi. Ruralno okolje je za vzgojo veliko boljše kot urbano, tudi dobre delovne navade, zdravo in čisto okolje, stik z naravo, domača hrana in večja sproščenost, so ene izmed pozitivnih strani življenja na kmetiji. 

V kmečkih gospodinjstvih je največkrat tako, da se dohodki kombinirajo iz kmetijske in nekmetijske dejavnosti. Večina mladih s podeželja si želi imeti dobre delovne pogoje in dober zaslužek in se tako vse bolj pogosto odločajo za zaposlitev zunaj kmetijstva. Mladi, ki pa se odločijo za kmetijski poklic, pa navajajo, da so razlogi za to predvsem pestrost in razgibanost poklica, samostojnost pri delu, delo z ljudmi in medsebojno pomoč.

Ker je pomembno ohranjati zanimanje mladih za kmetijske poklice, tudi skupna kmetijska politika ureja področje celovitega razvoja podeželja. Gre za celovitejšo in bolj preprosto politiko, ki je skladna z interesi ljudi, povečuje pa tudi konkurenčnost, spodbuja širjenje dejavnosti in odpira nove možnosti za delovna mesta na podeželju. Vsekakor je treba kmetijstvo izboljšati in zato bo večji poudarek vsekakor na izboljšanju starostne in izobrazbene strukture kmečkih gospodarstev, povečanje konkurenčnosti, zagotavljanje dohodkovne stabilnosti in večnamenskosti kmetij.

 

Vir:

 http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_habjan_urska.pdf

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook