Zanimivosti objavil

Panettone – že pol tisočletja na prazničnih mizah

Panettone je tako kot pandoro še eno tipično pecivo naših zahodnih sosedov povezano z božično kulinarično tradicijo. Čeprav bi rekli, da sta si na videz »podobna« ne gre mešati enega z drugim, kajti vsak ima svoj pedigree! Če je pandoro ponos Beneške Verone je panettone vsekakor steber Lombardskega Milana, kjer je zagledal luč sveta.

Panettone se je kot tak rodil davno nazaj za časa milanskega vojvode Ludovica Sforza, in še danes ga nespremenjenega proizvajajo po recepturi stari 500 let. Sam izvor, ki včasih zbledi v legendo nam postreže z dvema zgodbama. Po prvi naj bi se sokolar Ughetto degli Atellani, ki je živel v Milanu, zaljubil v pekovo hčer – lepo Algiso. Da bi bil čim bližje gospodični se v pekarni zaposli kot vajenec. Da bi povečal prodajo in tako naredil vtis na očeta Algise, je poskušal iznajti pecivo: z najboljšo moko iz mlina je zamesil jajca, maslo, med in rozine in nato spekel. Bil je pravi uspeh, kajti vsi so želeli poskusiti nov kruh. Mlada zaljubljenca pa sta se čez čas poročila in srečno živela.

Druga zgodba pa gre nekako tako. Kuhar v službi Ludovica Sforze je dobil nalogo, da pripravi razkošno božično kosilo na katero so bili povabljeni številni plemiči, vendar je pecivo pozabljeno v peči skoraj zoglenelo. Ko je Toni, mali kuhinjski pomočnik videl kuharjev obup predlagal rešitev: »S kar je ostalo v shrambi – malo moke, maslo, jajca, lupina citrone in nekaj rozin – sem danes zjutraj spekel torto. Če nimate nič drugega jo lahko odnesete na mizo.« Kuhar privoli in ves trepetajoč skrit za zaveso opazuje odziv gostov. Nad pecivom so bili vsi navdušeni, vojvoda pa je želel vedeti ime te dobrote. Kuhar je razkril skrivnost: »To je Tonijev kruh.« Od takrat je Tonijev kruh postal panettone.

V času avstrijske okupacije Italije (19. stoletje) je panettone postal nepogrešljiv protagonist vsakoletnega običaja. Guverner Milana Ficquelmont je panettone knezu Metternichu poklonil kot osebno darilo.

V Milanu so vse do 20. stoletja pecivo pekli le slaščičarji in peki, danes pa to počno velika industrijska podjetja po vsem Apeninskem polotoku. Le še v rojstnem kraju ostaja veliko obrtnikov, ki panettone proizvajajo na tradicionalen način.

Po obliki ločimo dva: tradicionalni lombardski je visok, piemontski pa je nizek in širok. Panettone je običajno visok 30 cm, valjaste oblike in se konča v obliki kupole. Narejen je iz kvašenega testa na osnovi vode, moke, masla, jajc ali rumenjakov, k temu se doda kandirano sadje, skorjo pomaranče in citrone (v enakem razmerju), in rozine. Danes so te sladice razširjene po celi Italiji in ne samo tam saj jih praktično srečamo na vsaki slovenski trgovski polici.(Vir: http://ricette.giallozafferano.it/Panettone.html, http://it.wikipedia.org/wiki/Panettone)

M.V.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook