Vrtnarstvo objavil

Paradižnikov molj – nov škodljivec v Sloveniji

V letu 2009 je fitosanitarna služba ulovila prve metuljčke novega
škodljivca paradižnika v Sloveniji. K nam se je zanesel paradižnikov
molj (Tuta absoluta Povolny), ki se je v Evropi pojavil prvič leta 2006
na sadikah paradižnika v vzhodnem delu Španije. Kot tujerodna vrsta se
je izredno hitro razširil v celotnem mediteranskem območju in povzroča
velike težave v pridelavi paradižnika.Pri nas se je v 9 primerih ulovil na feromonske vabe, postavljene v
zavarovanih prostorih šele v prvi in drugi dekadi septembra, in sicer v
nizki zastopanosti. To nakazuje, da so ga tja verjetno zanesli isto
pridelovalno dobo s pošiljkami bodisi sadik paradižnika ali pa
kontaminirane rabljene embalaže, po izvoru iz tujine. Glede na biologijo
škodljivca se na prostem lahko ustali na Primorskem, drugod pa bo delal
škodo zlasti v rastlinjakih in plastenjakih.Primarni gostitelj je paradižnik, lahko pa napada tudi krompir ter
ostale vrste razhudnikovk, celo jajčevce. Pri vseh povzroča tudi
črvivost plodov, ki zaradi tega zgubijo tržno vrednost. Paradižnikov
molj ima izredno visok reprodukcijski potencial, ki je toliko večji v
toplih razmerah, kjer raste paradižnik skozi vse leto. Takrat doseže
tudi 10 – 12 generacij na leto. Prezimi lahko v obliki jajčec, bube ali
odrasle žuželke. V primeru, da je na razpolago dovolj hrane, ličinka
sploh ne vstopi v diapavzo. Sicer nastopi nova generacija vsakih 29 – 38
dni. Odrasla žuželka je izrazito aktivna ponoči, podnevi pa se skriva
pod listjem. Samčke lovimo na feromonske vabe, da opazimo njihov zgodnji
pojav in pričnemo z ukrepi. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran
listov. Škodljive so ličinke, ki se takoj po izleganju pričnejo hraniti
na plodovih, steblu in listih, kjer povzročajo značilne izvrtine
nepravilnih oblik in galerije. Kasneje se pojavi še kloroza napadenih
listov. Izvrtine na steblih upočasnijo rast in povzročajo zakasnjeno
tvorbo plodov. Na listih se ličinke hranijo samo v sredinskem
stebričastem tkivu lista in pustijo povrhnjico lista praktično
nepoškodovano, kar otežuje tudi zatiranje ličink. V zelo kratkem času
povzročijo veliko škodo z navrtavanjem plodov v zgodnji fazi razvoja
plodov. Na izvrtine v plodovih se naselijo še sekundarni patogeni, ki
povzročijo gnitje in dodatno škodo. V Sloveniji so ogroženi vsi
zavarovani prostori, kjer pridelujejo paradižnik. Posebno pozornost je
potrebno posvetiti prenosu na daljše razdalje s pošiljkami v mednarodni
trgovini, tako s sadikami kot tudi s plodovi paradižnika ter embalažo. V
času od maja do avgusta so dolgoletne povprečne temperature ustrezne za
razvoj paradižnikovega molja tudi na prostem. Pričakovati pa je, da v
Sloveniji vrsta na prostem ne prezimi, razen na Primorskem.

Ker v Sloveniji še ni registriranih fitofarmacevtskih ali biotičnih
sredstev za zatiranje paradižnikovega molja, so zelo pomembni zlasti
preventivni ukrepi. Sicer uporaba sredstva Delfin WG proti sovkam hkrati
deluje tudi na paradižnikovega molja. V zavarovanih prostorih je
pomembna zlasti izvedba tehnoloških postopkov dobre kmetijske prakse:

-uporaba zdravih sadik, najbolje domačega izvora;
-uvedba kolobarja, da zapored ne pridelujemo razhudnikovk (zlasti
paradižnik, jajčevec, krompir); potreben je vsaj 6-tedenski premor;
-po vsakem pridelovalnem ciklusu je potrebno uničiti rastline in
odstraniti rastlinske ostanke paradižnika iz zavarovanega prostora (npr.
zažiganje ali kompostiranje s prekrivanjem s proti-insektnimi mrežami
ali folijami ali ko je temperatura pod 10°C);
-rastlinjak lahko zavarujemo z zaščitno protinsektno mrežo z gostoto
najmanj 1 x 1 mm (smiselno na Primorskem, če se bi škodljivec ustalil);
-pri obiranju plodov ne uporabljamo rabljene embalaže iz bližnjih supermarketov;
-opazovanje gostiteljskih rastlin, nastavitev feromonskih vab in sprotno uničevanje morebitnih napadenih rastlin;
-sprotno uničenje napadenih rastlin in njihovih ostankov;
-odstranjevanje plevelov;
-preoravanje tal po spravilu pridelka
-izpostavljanje notranjosti rastlinjaka nizkim zimskim temperaturam.

Obvladovanje tega škodljivca je mogoče le z integriranim varstvom
paradižnika. Poleg dobre kmetijske prakse bo potrebno uporabiti še
kakšen insekticid, pridobiti dovoljenja za uporabo feromonskih vab za
množično lovljenje molja ter uvesti biotična sredstva za zmanjševanje
škode v pridelavi. Vsekakor pa je po pojavu paradižnikovega molja
pridelava precej otežena in zahtevnejša, zato velja izvajati preventivne
ukrepe, da se škodljivec v pridelavo sploh ne vnese.

Avtor: I.B

 

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook