Peronospora vinske trte vsakoletna težava, ki spremlja vinogradnike

V zadnjem mesecu so bili večkrat izpolnjeni primarni pogoji za okužbo vinske trte s peronosporo. Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola) je gospodarsko ena najpomembnejših glivičnih obolenj vinske trte. Najbolj agresivna je v vlažnih poletjih. Povzroča jo gliva, ki so jo iz Severne Amerike leta 1878 prinesli v južno Francijo. Z vnosom Amerških vrst vinske trte v Evropo se je gliva preselila na žlahtno evropsko vinsko trto, ki je precej bolj občutljiva. Gliva je tako v naslednjih letih povzročila pravo pandemijo. V slovenskih vinogradih so jo prvikrat opazili leta 1880. V naslednjih letih se je že razširila v vsa vinorodna območja.

Plasmopara viticola napade vse nadzemne organe vinske trte v obdobju od sredine maja do pozne jeseni. Obseg okužb je odvisen predvsem od vremenskih razmer in iz leta v leto precej niha. Gliva prične svoj razvoj navadno konec aprila ali začetek maja, ko dozorijo zimski spolni trosi ‘oospore’, katere prezimijo med listjem na tleh. Peronospora spada med glive plesnivke. Prezimi v obliki zimskih trosov, ki nastanejo v jeseni v notranjosti listov, preden ti odpadejo. V odpadlem listju je polno zimskih trosov. Spomladi, ko se srednja dnevna temperatura zviša nad 11 °C ob visoki vlažnosti, zimski trosi počijo in iz vsakega se razvije en trosovnik, ki ga dežne kapljice vežejo na mlade lističe. Tu se kasneje razvije okužba. Čas od okužbe do pojava oljnih madežev traja ob temperaturi 23 do 26 °C od 3 do 4 dni. To dobo od prodora glive v tkivo pa do razvoja same okužbe imenujemo inkubacijska doba. Inkubacijska doba  je odvisna od temperatur v času po primarni okužbi.

 

Gliva lahko okuži tudi mladice, vitice, kabrnike in jagode dokler so še zelene in imajo listne reže. Okužene jagode pomodrijo, se krčijo, rjavijo in postanejo vijolične barve. Redko se tudi na njih pojavi značilna plesniva prevleka. V Sloveniji največ škode povzroča na listju.

 

Zatiranje:

 

Zatiranje oz. preprečevanje okužbe s peronosporo vinske trte opravljamo z uporabo pripravkov za varstvo in prehrano rastlin. Za prva škropljenja strokovnjaki priporočajo uporabo kontaktnih ali površinskih fungicidov. Od drugega oz. tretjega škropljenja dalje se priporoča uporaba polsistemičnih in sistemičnih fungicidov medtem, ko za zaključni dve škropljenji uporabimo bakrove pripravke. Obdobje od cvetenja vinske trte do strnitve jagod v grozdih, velja za obdobje največje nevarnosti okužb s peronosporo na vinski trti.


Po prehodu iz sistemičnih na kontaktne fungicide presledek po zadnji uporabi sistemičnega fungicida ne sme biti daljši od 10 dni. Pripravke na osnovi bakra uporabljamo predvsem za zadnja zaključna škropljenja. Škropljenje praviloma zaključimo nekje sredi avgusta. Vinograde v katerih se odločamo za poznejše trgatve lahko nadaljujemo škropljenje tudi v začetku septembra. Brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev zaščita pred peronosporo ne bo učinkovita. Lahko pa z nekaterimi ukrepi že pri postavitvi ali obnovi vinograda zmanjšamo možnost pojava te bolezni. Ustrezna medvrstna razdalja in razdalja v vrsti lahko pripomoreta k manjšem pojavu peronospore. Zračnost zagotovimo tudi z rednim odstranjevanjem odvečnih mladic in nepotrebnega dela listne mase. Enakomerno gnojenje z dušikom zmanjša bujno rast in omili pojav okužbe.

 

Seveda pa se pri pripravi vinogradov lahko odločamo tudi za sorte vinske trte, ki so na peronosporo bolj odporne.

z.t.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook