Plan vnosa hranil za naslednjo sezono

Zimski čas je čas mirovanja  tako pri vegetaciji kot pri vinogradnikih. Vinska trta zaustavi pretakanje rastlinskih sokov in aktivni odvzem hranil se začasno preneha. Z minimalnimi življenjskimi procesi nam daje na znanje, da živi in da čaka na ugodne razmere.  

Za vinogradnika pa to vsekakor ne pomeni da lahko samo uživa v plodovih, ki mu jih je dala narava. Naloga vsakega vinogradnika je da podrobno analizira vse procese, ki so bili opravljeni ali so se zgodili v minuli rastni sezoni vinske trte. Ugotoviti je potrebno zakaj so se določene napake pripetile in poskrbeti da napak v prihodnje ne bomo ponovili.

        Poleg prej omenjene podrobne analize mora vinogradnik pripravit načrt del in potek naslednje sezone. Kaj moramo planirati za naslednjo sezono?

Ostajata samo dva mogoča odgovora:

– naprava novega nasada (obnova vinograda) ali
– zagotoviti, da bo rodni del vinograda v sezoni, ki prihaja dosegel enako ali večjo rodnost kot v minulem letu.

        V primeru, da se je vinogradnik odločil zasnovati nov vinograd so pred njim številne dileme: katero sorto izbrati, katero podlago izbrati, kakšna naj bo razdalja sajenja, kdaj in kako izvršiti sajenje ter kako pripraviti tla za sajenje.

Pomembnost prehrane vinograda in predhodne analize tal

Gnojenje vinograda in večino ostalih večletnih nasadov ločimo na založno gnojenje, ki ga opravljamo pred samim sajenjem in redno gnojenje med rodnostjo trajnega nasada.

            Z založnim gnojenjem se v tla vnašajo navadno večje količine organskih in mineralnih gnojil s ciljem povečati količino hranil do nivoja, ki zagotavlja optimalno preskrbljenost več let. Z vnosom organskih gnojil bodisi hlevski gnoj, peletirana organska gnojila ali zeleno gnojenje se izboljšujejo predvsem fizikalne in biološke lastnosti tal. Vplivamo močno na količino zračnih in vodnih por v tleh. Povečuje pa se tudi mikrobiološka aktivnost tal. Vinogradniška tla naj bi imela 3 % humusa. Žal pa večina vinogradniških tal ne dosega te vrednost tako, da je nujno vnašanje v tla večje količine organskih gnojil. Med rigolanjem vnašamo v tla predvsem elemente kot so fosfor, kalij, kalcij in magnezij. Na ta način bomo omogočili dobro rast mlade rastline. Da bi vnesli točno količino hranil, ki je potrebna moramo pred vsakim gnojenjem opraviti analizo tal. Vzorce moramo vzeti iz različnih globin, da dobimo realno podobo prehranjenosti naših tal.

Pri založnem gnojenju uporabljamo visoko koncentrirana NPK mineralna gnojila, ki imajo nižjo vsebnost dušika in večji del fosforja in kalija: NPK 7-20-30, NPK 8-26-26 ali NPK 10-30-20. Med založnim gnojenjem (5 let) naj bi v tla vnesli približno 300 kg/ha fosforja in 500 kg/ha kalija, to pomeni 1650 kg/ha NPK 7-20-30. V primeru, da imamo kisla tla moramo vnesti tudi kalcij v tla. Navadno se uporabljajo kalcijevi -magnezijevi karbonati, ki jih je potrebno vnesti v tla odvisno od pH v količini okoli 3 do 5 t/ha.

        Redno gnojenje rodnih nasadov opravljamo redno vsako leto. Pod redno gnojenje razumemo osnovno jesensko globlje vnašanje hranilnih snovi v tla in dognojevanje. Za jesensko gnojenje uporabljamo gnojila z večjo vsebnostjo fosforja in kalija, da bi nadoknadili letno porabo teh elementov. Uporabljamo lahko NPK 5-20-30 + 26 SO3, NPK 7-14-21 + 2 MgO + 18 SO3, NPK 7-20-30, NPK 8-26-26 ali NPK 6-18-36). Za spomladansko dognojevanje pa uporabljamo dušična gnojila (Urea 46 % N, KAN 27 % N + 4,8 MgO) in gnojenje dopolnjujemo s foliarnimi gnojili, ki zaradi cene vedno bolj prehajajo v ospredje.

        Poleg ciljev in interesov vinogradnika, pa je pomembno tudi dosedanje stanje vinograda. Da bi ugotovili, kaj se dogaja z našimi vinogradniškimi tlemi je potrebno opraviti analizo tal.  Zakaj so nam potrebni ti podatki? Razlogi so pedološki, fiziološki, ekološki in ekonomski.

Tla so substrat (medij) iz katerega rastlina s preko koreninskega sistema črpa hranila. To, da ima vinska trata kot vse ostale kmetijske kulture svoje zahteve vemo. Z laboratorijsko analizo določamo osnovne faktorje plodnosti tal. S takim analiziranjem lahko določimo reakcijo tal, količino organske mase v tleh in količino prisotnih hranil v tleh (dušik, fosfor, kalij).
        
Na osnovi teh podatkov se lahko vinogradnik ali sam ali s pomočjo strokovne službe lažje odloči katero sorto in podlago bo izbral in katera agrotehnične ukrepe bo izvedel pred samo napravo vinograda ali kateri ukrepi so in bodo potrebni v novi sezoni obstoječega vinograda.
Z.T.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook