Zanimivosti objavil

Planšarstvo v Bohinju

Planšarstvo ima, kot najbrž že veste, pri nas dolgo tradicijo. V Julijskih Alpah so naravne razmere razlog, da so se prav tam razvile najštevilčnejše planine, k temu pa spada seveda predelovanje mleka in planinske selitve, ter ostale dejavnosti. Posebej lahko izpostavimo bohinjski konec, saj je imela tam planinska dejavnost izredno velik gospodarski pomen, saj je to območje za poljedelstvo manj primerno.

 

Rodovitne zemlje je v Bohinju in okolici vedno primanjkovalo, torej so se morali prebivalci bolj intenzivno posvetiti izkoriščanju planinskih pašnikov. Manj znano je, da sta bila za poselitev in izkoriščanje planin pomembna fužinarstvo in rudarstvo in sicer so ljudje ob lepem vremenu opravljali dejavnosti na prostem, v deževnih obdobjih pa so kopali rudo. Ko se je železno rudarstvo prenehalo in je veliko ljudi ostalo brez dela in hkrati brez kruha, so se morali usmeriti v kmetijstvo.

 

Ker so bile na bohinjskih planinah naseljene krave, so bile to goveje planine, gospodarski objekti, kamor pa se je živina lahko zatekla pa so bili postavljeni na najnižjem delu planine na konkavna tla, stavbe pa so bile razvrščene v krog. Širjenje planin zaradi povečanega obsega planšarstva pa je zahtevalo tudi krčenje gozda, ki pa je vodilo celo do sporov s fevdalnimi lastniki.

 

Kjer so krave je mleko in kjer je mleko, je tudi sir. Dolgo časa je bil sir najpomembnejši mlečni proizvod. Takrat pač še ni bilo naprav in postopkov za predelavo mleka, kakršne poznamo danes in tako so ljudje iz mleka napravili sir. Dokler se ni v 16. stoletju v prehrano vključila mast, je bil sir izjemno pomemben del prehrane in kar do druge polovice 19. stoletja so v Bohinju vsi posestniki izdelovali sir sami.

 

Velik korak, ki ga lahko pohvalimo še danes, je bil storjen v drugi polovici 19. stoletja, ko je na povabilo Kranjske in Goriške kmetijske družbe v Bohinj prišel Švicar Tomaž Hitz, ki je kot popotni učitelj poučeval umetnost sirarstva in predelave mleka nasploh, pri čemer je pomagal tudi takratni župnik Mesar. Bohinjsko sirarstvo je skozi čas in s pomočjo znanja zagrizenih posameznikov doseglo hiter razvoj, pa ne zgolj v kvaliteti izdelkov, temveč so se izpostavile tudi težave in se iskale primerne rešitve.

 

Nina Pirc

Vir:http://www.genska-banka.si/fileadmin/uploads/Zgodovinski_viri/Zan_09_Bohinj_plansarstvo.pdf (26.10.2011)

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook