Zanimivosti objavil

Pluta – edinstvena snov na svetu

Potem, ko je bila pluta uspešno pobrana sledi njena obdelava. Pred postopkom obdelave se pluto najprej selekcionira in loči na osnovi kakovostnih značilnostih. In sicer na: moško in žensko, slednjo nato še na: dobro, ostanke in za mletje.

Na dvoriščih tovarn nežno pluto zložijo na kupe in jo pustijo »zoreti« pod vremenskimi vplivi (sonce, veter, dež) približno za obdobje od šestih mesecev do dveh let, v katerem deske izgubijo vlago. Po tem obdobju je pluta pripravljena za – kuhanje, faza v kateri se odstrani prisotne parazite v skorji, izloči se vsebnost vodotopnih snovi, tanin in druge snovi. Vrenje poteka približno eno uro v kotlih ali cisternah prevlečenih z bakrom ali iz nerjavečega jekla v katerih se čista voda segreje na temperaturo nekoliko nižjo od 100°C. Ta faza zagotovi učinkovito čiščenje plute in obenem s tem izgubi ukrivljenost, poveča pa se fleksibilnost in elastičnost.

Vrenju sledi faza stabilizacije, kjer pluta za nekaj časa počiva. Stabilizacija služi, da material pridobi potrebno konsistenco za nadaljnje preoblikovanje plute v zamaške. Po vrenju včasih opravijo še operacijo – strganja, to je odstranjevanje zunanjega dela in ostankov prisotnih v skorji. Po opravljenih postopkih odpadke nežne plute namenijo za proizvodnjo aglomeratov, preostali del je ponovno prerazvrščen in poslan v nadaljnjo obdelavo v proces rezanja na pasove, ki je lahko ročen ali strojen.

Sledi faza vrtanja. To je proces, kjer se deske vrta bočno in pridobi naravne cilindrične zamaške iz plute. Preostanek plute se uporablja za proizvodnjo tehničnih zamaškov (za steklenice za vina, ki se jih porabi v obdobju od dveh do treh let) ali aglomerirane plute namenjeno za različne namene. Več kot polovica pobrane plute postane granulirana.

Drugi proizvodni proces zamaškov vključuje razrez trakov na kvadrate, imenovane »kocke«, ki jih nato preluknjajo z vrha, da pridobijo značilno valjasto obliko zamaška. Vrtanju sledi brušenje s katerim se določi končno velikost in enakomerno površino zamaška. Zamaške nato operejo in razkužijo. Po tej fazi se stopnja vlažnosti stabilizira, kar omogoča povečanje učinkovitosti delovanja hermetičnega zapiranja in posledično zmanjša mikrobiološko onesnaženje.

Vinska industrija absorbira 69% vse proizvodnje plute
Žig blagovne znamke naredijo na osnovi zahteve kupca. Upoštevajoč vrsto oznake, ki se uporablja – uporabljeni metodi sta – tiskanje s črnilom (prehrambno črnilo) ali z vročim žigom. Po označbi oz žigosanju se površino zamaškov tretira s parafinom ali silikonom za lažje zapiranje in odpiranje steklenic. Ko je proizvodnja končana zamaške pakirajo v plastične vrečke z SO2 (žveplov dioksid), plin, ki blokira mikrobiološko širjenje.
Glavni izdelek iz plute je vsekakor zamašek za steklenice za vino. Vinska industrija je največji »kupec« plute saj absorbira 69% proizvodnje.

Proizvodnjo plute na Portugalskem se lahko deli na:
• 43% za naravne zamaške iz plute
• 23% za proizvodnjo drugih vrst zamaškov
• 21% za proizvodnjo talnih oblog, izolacije in gradbenega materiala
• 12% za proizvodnjo drugih izdelkov iz plute
• 1% se pretvori v razne dele

Podjetja, ki delujejo v portugalski industriji plute proizvedejo približno 40 milijonov zamaškov na dan in zaposlujejo okrog 12.000 delavcev.

Vir:
http://www.ilsughero.org/
http://www.cork.pt/
http://www.sugheronaturale.it/default.asp?ver=it
http://www.darapri.it/immagini/nuove_mie/enocultura/sugherotappi_corpo.htm

Martina Vodopivec

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook