Zanimivosti objavil

Pluta – obnovljiv naravni zaklad

Pluta iz latinščine suber, sorodno grški besedi syphar »nagubana koža« je izolacijski material »par excellence«, ki se od nekdaj uporablja za zamašitev vaz in posod za hrano pijač, mazil in parfumov, za izolacijo streh in sten »Domusov«, kot tudi za posode, ki služijo za postrežbo hrane.

Pluta ima edinstvene fizikalno-kemijske lastnosti, ki ji dajejo visoko elastičnost in neprepustnost za tekočine in pline. Znano je, da so od antičnih časov naprej tako Feničani kot Rimljani pluto uporabljali za tesnjenje posod za vino. Tudi v grobnicah v Egiptu, ki segajo tisoče let nazaj so našli amfore še vedno zaprte s pluto in odlično ohranjene. Francoski pisatelj Marcel Proust (1871-1922) naj bi lastnost plute tako cenil, da si je dal v celoti obleči svojo pisarno in se tako izoliral pred zunanjim hrupom.

Zaradi svoje edinstvene celične strukture, ima pluta pomembne fizikalne lastnosti: lahka, prožna, stisljiva, trpežna in neprepustna za tekočine in pline, toplotno izolacijska, akustični korektor, ki lahko absorbira vibracije, ima visok koeficient trenja in zato veliko moč oprijema, odporna proti obrabi, kemično inertna, težko vnetljiva in trajna.

Hrast plutovec potrebuje znanje in ljubezen

Pluta je naravni material, ki ga pridobivajo iz skorje hrasta plutovca (Quercus suber). Drevo zraste do 20 m visoko, njegova življenjska doba je od 250-300 let. Pri drevesih namenjenih za pridobivanje plute pa 150-250 let. Plutovcu odstranijo le obnovljiv del in s tem ne škodijo drevesu. Lubje zraste ponovno v celoti, kar omogoča da se v življenjskem ciklu drevesa lubje seče v povprečju 15-20 krat. Postopek, ki je zelo prijazen do okolja in same rastline ga lahko primerjamo z nekakšnim striženjem ovc. Občutljivo ravnotežje med človekom in naravo zahteva temeljito znanje in ljubezen do hrasta plutovca. In prav to ravnotežje pluto uvršča med neizčrpen naravni vir. V ta namen se vsako leto posadi nove nasade plutovca s katerimi se zagotavlja določeno raven proizvodnje plute.

Pluta je rastlinsko tkivo sekundarnega izvora, ki prekriva stebla in korenine lesnatih rastlin pri katerih nadomešča povrhnjico, ki se zaradi sekundarne (diametralne) rasti organa raztrga. Pluto proizvaja felogen (plutni kambij), sekundarni meristem. To je večplastno tkivo s prekrivajočimi se celicami razporejenimi v vrstah brez medceličnih prostorov. Sekundarna stena celic je sestavljena iz izmenične plasti suberina in voskov.

Celice plute ob zrelosti odmrejo, protoplast degenerira in nadomesti ga zrak (zaradi česar postane tudi dober toplotni izolator). Celice plute imajo lahko barvan videz (rumeno, rjavo) zaradi čreslovine (taninov) in/ali smole prisotne v celičnem lumenu. Pluta s svojo kompaktno in vodoodporno strukturo upočasni izmenjavo plinov med zunanjostjo in notranjimi plastmi debla: prisotne so strukture imenovane lenticele, katerih tkivo ni suberificirano in to so področja prehoda plinov.

Za nastanek zamaškov moramo čakati več kot 40 let

Lupljenje oz. žetev poteka le v obdobju od začetka maja do konca avgusta, ko se pluta lažje loči in ne pride do povzročanja škode na drevesu. Prvo lupljenje mladih hrastov – t.i. vrezovanje (it. »demaschiatura«), se izvaja, ko ima rastlina približno 25-30 let. Obseg drevesa pa ne sme biti manjši od 60 cm. Pri tem se pridobi tako imenovano »deviška pluta ali moška pluta«, kar predstavlja 15% celotne svetovne proizvodnje. Je nepravilne strukture in slabe kvalitete (groba, porozna in lesnata) neprimerna za obdelavo, namenjena za mletje in proizvodnjo aglomeratov.

Naslednje »žetve« se izvajajo v presledkih najmanj desetih let, kot to zahtevajo predpisi, oziroma tudi 12-13 let če pluta ni dosegla sprejemljive debeline. Pridobljenemu izdelku se pravi »nežna pluta« oziroma »ženska ali reprodukcijska pluta«. Je bolj pravilne strukture, manj trda, gladka, kompaktna, lahka, elastična in nepremočljiva, primernejša za procese transformacije, ima večjo gospodarsko vrednost, predstavlja 85% pridobljene količine in je namenjena v 60% za proizvodnjo zamaškov, 30% za mletje in proizvodnjo belih aglomeratov in 10% za proizvodnjo podplatov za čevlje. Pluta druge žetve še ni primerna za zamaške. Uporablja se za izdelavo talnih oblog.

Od tretje in nadaljnjih žetev je pridobljena pluta z najboljšimi lastnostmi  »amadia pluta«. Od tega trenutka naprej bo drevo za približno 150 let zagotavljalo kakovostno pluto. To je vrsta plute, ki se uporablja za zamaške za vino. Torej za nastanek zamaškov moramo počakati najmanj 43 let. Mlada drevesa dajo v povprečju 15 kg plute, stoletna drevesa pa vse tja do 200 kg.

Najbolje plačano delo v kmetijstvu

Visoko kvalificirani delavci v lupljenju tako imenovani »ekstraktorji ali lupilci«, katerih delovno orodje je zelo ostra sekira, opravijo le nekaj preciznih zarez: eno vodoravno okoli drevesa imenovano krona ali ogrlica, od tal na višini približno 2-3-kratnega obsega hrasta in še dve ali tri (lahko še več, če je drevo še posebej široko) vertikalni imenovani ravnila ali odprtine.

To je najbolj občutljiva faza dela. Kljub veliki sili, ki je potrebna, da se s sekiro zareže v pluto, se mora delavec za vsako ceno izogniti poškodbi felogena, katera bi sicer vodila do uničenja drevesa. Zelo dobro izurjen ekstraktor mora znati uporabljati pravo dozo moči in občutljivost ter prepoznati fizikalne lastnosti plute, ki jo lupi, da lahko ustrezno ukrepa. Ta tradicionalna ročna spretnost sega že več sto let v zgodovino. Pravijo, da je delo lupilca najbolje plačano delo v kmetijstvu.

Naslednji korak je ločitev plute. Ročaj sekire, ki se konča v obliki klina potisnejo med pluto in rastlino, začenši od odprtine ki ga uporabljajo kot vzvod, da pridobijo različne dele plute, kot so jih zarezali s sekiro.

Pridobljene dele imenujejo deske, ki jih drugi zadolženi delavci zberejo in skoraj vedno na ramenih prenesejo na mesto, kjer bodo naloženi na tovornjake in prepeljani v obrate za obdelavo plute. Pluto zaradi njene odlične izolacijske lastnosti se uporablja v proizvodnji zamaškov za vrhunsko kakovostna vina, v gradbeništvu (tako v naravni kot v aglomerirani obliki) in čevljarski industriji ter za vrsto drugih izdelkov.

Viri:
http://www.corkqc.com/index.html
http://www.sugheronaturale.it/

http://it.wikipedia.org/wiki/Sughero

http://www.cork.pt/

 

 

 

 

Martina Vodopivec

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook