Sadjarstvo objavil

Po burji in suši udarila še pozeba

Kot vse kaže bo letošnje leto eno težjih za kmetijstvo na Primorskem. Najprej je zapihala orkanska burja, ki je uničila dobršen del zelenjave na prostem, poškodovala rastlinjake ter odnašala zgornjo rodovitno prst. Nato je nastopilo daljše sušno obdobje, ki je še dodatno povečalo škodo. Zadnji udarec, ki ga je narava zadala kmetom pa je prišel v obliki pozebe, ki je prizadela skoraj vso državo. Po prvih ocenah so najbolj prizadete jablane v Brkinih, breskve in ostalo sadno drevje.

»V Istri so bile najbolj na udaru breskve, v Vipavski dolini in Brdih so se jim pridružile tudi češnje in ponekod toploljubne rastline, kot so aktinidije in kaki. Nikjer pa ni bilo tako hudo kot v Brkinih,« je povedal Ivan Kodrič svetovalec specialist za sadjarstvo iz Nove Gorice.

Pozeba je ponekod odnesla skoraj ves pridelek sadja. »Približno 80 odstotkov zgodaj cvetoče sorte jablan, denimo, idared, ki nam daje več kot polovico pridelka, ima pomrznjen in s tem uničen cvet. Ostale sorte jablan pa imajo že na videz črne plodnice, kakih 60 odstotkov je takih,« pravi Boris Prelc, ki skupaj s starši profesionalno goji jabolka na osmih hektarjih ob reki Reki pri Zavrhku in letno pridela okrog 400 ton.

Zaradi izjemno toplega marca (temperature so kar za štiri stopinje Celzija presegale dolgoletno povprečje) so rastline prezgodaj pognale iz zimskega spanja, zato je nedavna zmrzal odnesla dobršen del pridelka.

»Podobno kot ostali tudi mi nimamo sklenjenega zavarovanja proti pozebi, saj smo izračunali, da bi morali v zadnjih štirih letih, ob visokih zavarovalnih premijah, zanje dati protivrednost kar dveh letin,« je povedal Aljaž Dujc, ki s starši kot dopolnilno dejavnost goji jabolka na dveh hektarjih.

Terenski kmetijski svetovalec Aleks Dariž, ki ima pisarno na Kozini je povedal: »Najnižje izmerjene temperature na hrpeljsko-kozinskem delu Brkinov so bile z nedelje na ponedeljek celo šest stopinj pod ničlo, tako da so prizadeta sadna drevesa tudi v višjih legah in ne le v zaprtih nižjih legah, kot je bilo običajno v prejšnjih letih.«

Končna škoda bo znana šele čez nekaj tednov. »Trenutno lahko pomaga le foliarno gnojenje z aminokislinskimi preparati, ki zmanjšujejo stres,« svetuje Danijela Volj iz kmetijsko-svetovalne službe v Ilirski Bistrici.

Kodrič svetuje sadjarjem, kateri še niso gnojili, da količino gnojila razdelijo na dva dela. Polovico naj uporabijo takoj, preostanek pa čez dva tedna. »Če bo preživelo le pet odstotkov plodov in če vsi polno obrodijo, bo še vedno vsaj povprečen pridelek, tako da vse še ni izgubljeno. (Vir: Primorske novice, 13. april 2012)

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook