Pod nadzorom Vrtovi Istre

Zaradi vse večjega povpraševanja po domačih oziroma integrirano ali ekološko pridelanih pridelkih se je pred dobrimi petimi leti  osem istrskih kmetov, sadjarjev in zelenjadarjev odločilo, da ustanovijo blagovno znamko Vrtovi Istre. Njihov skupni cilj je – potrošniku ponuditi na trgu integrirano pridelane pridelke.

Danes svoje pridelke ponujajo na tržnici v Kopru in Piranu, seveda jih najdemo tudi na ljubljanski tržnici in v Trstu. Potrošniku so na stojnicah zlahka prepoznavni saj je sadje in zelenjava pospravljena v modrih kartonastih zabojčkih pod njimi pa plastificiran prt prav tako v modri barvi z dvojezičnim napisom Vrtovi Istre – Orti d’Istria.

Marsikaterega kupca pa zmoti dejstvo, da so poleg ličnih modrih zabojčkov na isti stojnici prisotni tudi leseni in plastični. Predvsem jih moti to, da ti vsebujejo raznovrstne napise v tujih jezikih. Tako ob nakupu posumijo, da morda le ne gre za pridelke z geografskim poreklom.

Kako odgovarjajo branjevke na nastali problem? »V kartonske zabojčke lahko damo blago, ki ni mokro. Zelenjave, ki jo umivamo, tako  v njih ne moremo prenašati,« je v njihovem imenu povedal  predsednik GIZ Vrtovi Istre, Egidij Markežič.

Obenem pa dodaja, da se lahko zgodi to, da nekdo drug v njihovih zabojčkih prodaja sadje in zelenjavo, ki geografsko gledano nimajo nič skupnega z Istro.  »Embalaža namreč konca na odlagališču. Vsakdo jo lahko vzame in uporabi, to je težko sledljivo. Tudi embalaže drugih trgovcev krožijo, tu ni kaj storiti. Idealno bi bilo, če bi imeli embalažo za enkratno uporabo.«

Kot pojasnjuje Markežič pravega nadzora znotraj GIZ nimajo zato ni razvidno kaj kdo prodaja in v kakšni embalaži pod blagovno znamko Vrtovi Istre. »Edina varovalka je ustanovna listina, ki smo jo podpisali, s katero se je vsak član zavezal, da bo prodajal blago, geografsko vezano na Istro. Kmeta, ki bi prodajal blago od drugod, bi izključili.« Hkrati še dodaja da so najboljši nadzorniki kupci sami. »Če opazijo, denimo, da je paradižnik naprodaj dva meseca pred rokom, ko običajno zori v Istri, je jasno, da prihaja od drugod.«

Vodja oddelka za certificiranje na prehranskem področju Marko Majer pa dodaja:  »Nadzor nad pridelki opravlja inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Svoje dodajo kontrolne ‘hiše’, ki tudi izdajajo certifikate za integrirano ali ekološko pridelavo posameznim prijavljenim kmetom (vsak se prijavi akreditirani hiši, ki jo izbere sam). Ena takih je Bureau Veritas. Pri vsakem kmetu opravimo pregled najmanj enkrat na leto. Poleg tega opravimo nadzor pri petih odstotkih naključno izbranih in pri tistih, ki jih izberemo glede na analizo tveganja. Opravimo tudi izredni nadzor, če nas, na primer, kupec  opozori na morebitne nepravilnosti.«

Po besedah Markežiča je dvojezični napis (Vrtovi Istre – Orti d’Istria) na modrih karonastih zabojčkih tisti, ki zmede oziroma moti marsikaterega kupca: »Slovenske turiste iz notranjosti države pogosto zmoti napis v italijanščini.  Ko jim pojasnimo, da smo na dvojezičnem območju, se nekoliko pomirijo.« Markežič zaupa, da včasih tudi do 50% vsega blaga prodajo v Trstu največ paradižnika. »V Sloveniji ga pet ton prodajamo celo sezono, v Trstu pa v treh dnevih.«

Avtor: Bučar Ivan

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook