Zanimivosti objavil

Pomen plutovca in plute

Glavna področja prisotnosti hrasta plutovca (ob zahodnem Sredozemskem morju), so Portugalska, Španija, Sardinija, Maremma, Korzika, južna Francija in severna Afrika. Trenutno se na približno 36.000 km² (od tega 32,4% Portugalska, 22,2% Španija) nasadov ekonomsko izkorišča približno 20.000 km² (okoli 2.200.000 hektarjev), letna proizvodnja je približno 300.000 ton plute. Od tega je 52,5% Portugalska, 29,5% Španija in 5,5% Italija (približno 15.000 ton od tega 12.000 samo na Sardiniji) v vrednosti 1.5 milijarde €, ki zaposluje 30.000 ljudi. Vinski zamaški predstavljajo 15% uporabe plute na teži, vendar 66% prihodkov. Poleg tega sredozemski gozdovi hrasta plutovca so sposobni absorbirati več kot 14 milijonov ton CO2 vsako leto.

Portugalska še posebno skrbi za ta dragoceni vir. Prvi portugalski zakoni o varstvu dreves plutovca segajo v 13. stoletje. Na začetku 20. stoletja je postalo nezakonito krčenje plutovca. Na Portugalskem zakonsko ne sme biti hrast plutovec posekan, razen za gospodarno upravljanje z gozdovi se lahko seče stara, neproduktivna drevesa in tudi v teh primerih kmetje potrebujejo posebno dovoljenje ministrstva za kmetijstvo.

Industrijski obrati za predelavo in preoblikovanje plute se nahajajo na Portugalskem (v regijah Alentejo in Algarve) in na severu Sardinije (industrijska okrožja Tempio Pausania -Calangianus).

Corticeira Amorim S.G.P.S., S.A. je portugalska družba, ki pripada Amorim Group in je vodilna na svetu v pridelavi plute že več kot 130 let. Posluje v več sto državah po vsem svetu. Corticeira Amorim S.G.P.S., S.A. je odgovorna za upravljanje 70 podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo plute, raziskavami, razvojem, promocijo in prodajo izdelkov in nove rešitve za industrijo plute.

Izdelava plutovinastih zamaškov za vrhunska vina predstavlja danes še vedno 60% svetovnega trga plute, kar ustreza približno 13 milijardam zamaškov letno, od tega približno polovica kakovostnih naravnih zamaškov iz enega kosa za kakovostna vina, druga polovica pa aglomerirana pluta za srednje kakovostna vina.

V zadnjih letih je trend zmanjševanja proizvodnje v prid sintetičnih zamaškov (plastični) zaradi njihove ekonomičnosti. Za spodbujanje podobe in kakovosti proizvoda in podpori trgu zamaškov iz plute je bil uveden Certifikat kvalitete FSC (Forest Stewardship Council) na zamašek.

Glede na poročilo WWF (Program Cork Oak Landscapes) naj bi se zaradi posledic manjše uporabe plutastih zamaškov (katerih uporaba bi se lahko do leta 2015 zmanjšala na samo 5% skupnega trga zamaškov, kar je enakovredno ne več kot 19.500 ton plute) posledično opuščalo gospodarsko izkoriščanja gozdov, v naslednjih 10 letih, lahko izgubilo 75% plutovca v zahodnem Sredozemlju, na površini, ki znaša 2/3 površine Švice (približno 27.000 kvadratnih kilometrov), izguba približno 62.500 delovnih mest in izginotje številnih vrst, ki jim že grozi izumrtje.

Gozdovi hrasta plutovca predstavljajo večinski del habitata za Iberskega risa, eno najbolj ogroženih vrst mačk na svetu. Njegov padec je bil posledica izgube habitata zaradi razvoja zazidalnih površin pa tudi uvedba virusa za nadzor nad populacijo zajcev, ki pa je predstavljal glavni plen risa.

Pluta je naravni material, ki ostane vedno živ, trajen v času in neskončno krat recikliran, trajnosten in ekološki vir, ki ga je potrebno izkoristiti.

Viri:
http://www.corkqc.com/index.html
http://www.sugheronaturale.it/

http://it.wikipedia.org/wiki/Sughero

http://www.cork.pt/

 

 

 

Martina Vodopivec

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook